Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

PROGRAMSKE SMERNICE KS 90

 

1.  SOCIALNO - EKONOMSKO PODRO?JE

1.1.  SOCIALNA POLITIKA

Socialno politiko bomo uveljavljali na podro?ju pla?, kolektivnih pogodb in pri socialnem dialogu.

Na podro?ju pla? ne bomo dovoljevali , da kdor dela poln delovni ?as, zaslui tako malo, da potrebuje socialno pomo?. Od drave in delodajalcev zahtevamo uvedbo stabilnega mehanizma minimalne pla?e.

Zaradi vse ve?jega socialnega razslojevanja vztrajamo na uravnoteeni obremenitvi vseh socialnih slojev. Zavzemamo se za uveljavljanje meril kot sta koarica ivljenjskih strokov ter absolutni in relativni prag rev?ine.

Na tej osnovi naj temeljijo tudi zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot temelji vae socialne varnosti.

Zdravstveno zavarovanje je eden temeljev socialne varnosti delavcev in njihovih druin, saj nam omogo?a dostopnost do vseh zdravstvenih storitev in socialno varnost v ?asu bolnike odsotnosti z dela. Ob predvideni reformi se bomo zavzemali za vsaj enake pravice, ki naj se odraajo v koarici pravic. To bomo varovali preko svojih predstavnikov v organih upravljanja ZZZS in zavodov.

Starostno pokojninsko zavarovanje je temelj socialne varnosti delavcev in njihovih druin. Pokojnina je za delavca enako pomembna kot pla?a. Zato si bomo e naprej prizadevali za dosledno uveljavitev stali? in opredelitev ob obravnavi sprememb pokojninske zakonodaje.

Obvezno invalidsko zavarovanje delavca okoduje za zmanjanja pla?e, ?e pride do invalidnosti ali telesne pokodbe. Zato bomo s svojimi predstavniki v organih upravljanja ZPIZ varovali raven pravic delavcev in se bori za bolje zaposlitvene monosti delovnih invalidov.

Uveljaviti moramo tako sredstva in pogoje za poklicne pokojnine, kot finan?no, dav?no prijazno in za vse privla?no dodatno prostovoljno in obvezno pokojninsko zavarovanje.

Zavra?ali bomo poskuse skrajnega minimaliziranja pravic iz obveznih dajatev in maksimalizacijo pravic premonejih socialnih skupin na tako imenovani prostovoljni ravni. Prepre?evali bomo nepla?evanje prispevkov

Predo?ili bomo interes in argumente za pravi?neje ravnovesje in solidarnost v korist drubenemu in ekonomskemu razvoju Slovenije.


1.2.  ZAPOSLOVANJE IN NEZAPOSLENOST

1.2.1. Aktivna politika zaposlovanja

Zavzemali se bomo za oblikovanje aktivnih politik zaposlovanja, ki bodo zagotavljale varne in trajne zaposlitve za razli?ne socialne , starostne in druge posebne skupine nezaposlenih. Na oblikovanje zaposlovalnih politik bomo skuali vplivati v okviru ekonomsko socialnega sveta, kakor tudi v sodelovanju z drugimi sindikalnimi in nevladnimi organizacijami, ki e delujejo na omenjenih podro?jih. Krepili bomo takno mreenje in bomo na ta na?in zagotavljali stopnjevanje pritiska na oblikovanje primernih zakonskih reitev, vladnih politik in primernega drubenega okolja za spreminjanje tistih ukrepov v okviru aktivnih politik zaposlovanja, ki celo pove?ujejo tveganja posameznika ter producirajo rev?ino in socialno izklju?enost.

1.2.2. Zaposlitvena reintegracija starejih delavcev ter skrb za iskalce prve zaposlitve

Skuali bomo povezovati tiste nevladne organizacije, ki delujejo na podro?ju reintegracije starejih, pomo?i na domu in pomo?i socialno ogroenim, saj bi tako lahko dosegali sinergijske u?inke v procesu reintegracije starejih delavcev. Prav tako bomo posebej pozorno spremljali politiko zaposlovanja starejih delavcev.

Posebna skrb za iskalce prve zaposlitve bo e pomembneji del nae aktivnosti, saj ugotavljamo, da se posebej pri prvih zaposlitvah dogaja najve? zlorab in nepravilnosti. Organizirali bomo informiranje mladih, ki kon?ujejo razli?ne izobraevalne programe, o njihovih pravicah pri sklepanju pogodb o zaposlitvi in ostalih na?inih pogodbenega sporazumevanja z delodajalci.

1.2.3. Sodelovanje in povezava v evropski mrei EURES

Nao dosedanjo vklju?enost v evropsko mreo EURES bomo e naprej vzdrevali in skuali pridobiti dodatna sredstva za intenziviranje dejavnosti v okviru mree.

1.2.4. Trga dela

Okrepili bomo strokovno delo na podro?ju oblikovanja predlogov s podro?ja dela, obenem bomo podprli ukrepe s podro?ja ekonomske politike, ki bo favorizirala razvoj malih in srednjih podjetij ter skupnostnih podjetij, zadrug, podjetij z notranjim lastnitvom zaposlenih, saj predstavljajo ti ukrepi v okviru EU in posebej nekaterih ?lanic dobro prakso, ki je slovenska ekonomska politika do sedaj ni prepoznala in je zato tudi ni vklju?evala v svenje ukrepov.

Posebej se bomo zavzemali za oblikovanje in promocijo predlogov, ki naj bi stimulirali razvoj zadrunitva na razli?nih podro?jih (ne le v kmetijstvu, gozdarstvu in obrti) gospodarskega razvoja kot tudi v razvoju potronje in v okviru organiziranja tistih dejavnosti, ki temeljijo na delu in ne na vloenem kapitalu.

1.2.5. Podro?je socialne ekonomije

Zavzemali se bomo za ve?jo razvitost tretjega sektorja ali tako imenovane socialne ekonomije (zajema predvsem drutva, zadruge, fundacije, vzajemne drube, socialna podjetja, zavode), ki je v Sloveniji na repu znotraj EU. V nekaterih dravah EU predstavlja socialna ekonomija tudi do 8% in ve? od vseh zaposlenih.

Sodelovali bomo pri razpravah o uveljavljanju in uvajanju t.i. univerzalnega temeljnega dohodka. Povezovali se bomo z organizacijami, ki UTD promovirajo ter se aktivno lotili promocije UTD-ja tudi v naih vrstah, saj pomeni uvedba UTD-ja hkrati tudi zmanjanje pritiska na delodajalcev po znievanju strokov dela.

1.3.  KOLEKTIVNE POGODBE

Kolektivne pogodbe so nujen mehanizem uravnavanja trga dela v vsaki demokrati?ni drubi, ki temelji na socialnem dialogu.

Po osamosvojitvi Slovenije so kolektivne pogodbe odigrale posebno vlogo pri ohranjanju socialne in materialne varnosti delavcev in ohranjanju socialnega miru v dravi, ker je omogo?ilo relativno uspeen prehod v nov drubeni in gospodarski sistem. Brez kolektivnega dogovarjanja bi bilo to obdobje zaznamovano s e ve?jimi socialnimi stiskami in nemiri. Kolektivne pogodbe so se uveljavile kot sestavina pravnega reda, al pa je njihovo spotovanje, e posebno iz delodajalske strani, velikokrat pomanjkljivo. Zaradi tega in novih zahtev ter razmer v svetovnem gospodarstvu se mora sistem kolektivnih pogodb prilagajati razmeram tako v drubi kot na trgu.

Sistem kolektivnih pogodb se mora tudi v bodo?e razvijati in prilagajati. To ?emur smo pri?a zadnje ?ase v javnem sektorju, ko druga pogodbena stranka enostransko z zakoni posega v dolo?be kolektivne pogodbe je nevaren in unikaten primer v civilizirani demokraciji, kako uni?evati socialni dialog in postavljati drugo delojemalsko stran v podrejen poloaj. Sindikati nikakor ne smemo dopustiti, da socialni dialog zamira v najbolj pomembnem segmentu, kot so kolektivne pogodbe, samo zaradi nesposobnosti delodajalske strani da bi vodila konstruktiven in poten socialni dialog. Svetovna gospodarska kriza ne more in ne sme biti izgovor delodajalca, da sam, enostransko spremeni kolektivno pogodbo, pri tem pa povozi vsa na?ela demokracije in socialnega dialoga.

Sindikati takih po?etij, kot smo jim pri?a v javnem sektorju, ne bomo dopu?ali, saj drava kot temelj demokracije in razvitega socialnega dialoga, s svojim ravnanjem daje zgled tudi gospodarstvenikom v realnem sektorju, kako je mogo?e zaposlenim zniati njihove e tako minimalne pravice ter pla?e.

Pla?ni sistem mora temeljiti na hierarhiji kolektivnih pogodb, za kar je potrebno v dogovoru dolo?iti sploni minimalni okvir pravic za vse zaposlene v dravi. Zagotoviti je potrebno svobodo sklepanja kolektivnih pogodb v dejavnostih in v podjetjih. Nasprotujemo decentralizaciji kolektivnih pogodb, e posebno zaradi dodatnega poglabljanja razlik med zaposlenimi v razli?nih okoljih.

1.4.  POLITIKA PLA?

KS 90 bo nasprotovala vmeavanju drave v pla?ne sisteme, dolo?ene s kolektivnimi pogodbami. Zavra?ali bomo intervencijo drave na podro?ju pla?, ki ne bo rezultat dogovora med vlado, sindikati in delodajalci. Nasprotovali bomo enostranskemu poseganju vlade v politiko pla? v javnem sektorju.

Politika pla? mora ostati ali postati domena dvopartitnega ali tripartitnega dogovarjanja med socialnimi partnerji.

Vlogo KS 90 vidimo v naporih za umestitev pla? v prava in pravi?na razmerja do drugih kategorij kot so: rast BDP, rast blaginje, rast produktivnosti, konkuren?nosti, zmanjevanje socialnih razlik, zaposlovanje, zagotavljanje trdnosti pokojninske in zdravstvene blagajne.

V pogajanjih z delodajalci bomo vztrajali, da pla?a ni zgolj stroek dela. V pravi?ni ceni dela in stabilnih pla?ilnih razmerjih vidimo dejavnik razvoja, konkuren?nosti in motivacije za aktivno udelebo delavcev v delovnih in upravljalskih procesih.

1.5.  VARSTVO PRI DELU, VARSTVO ZDRAVJA IN DELOVNEGA OKOLJA

Varno in zdravo delovno okolje bistveno vpliva na kakovost dela. Skrb za zdravo in varno delo je pri nas predvsem naloga delodajalcev, zlasti pri zmanjevanju in prepre?evanju neugodnih razmer na delovnem mestu, kot tudi drave in samih delavcev.

KS 90 bo varnost uvr?ala med pomembne sestavine produktivnosti dela, cene dela, konkuren?nosti in pomemben vidik narodnogospodarskih koristi. V pogajanjih z vlado in delodajalci o strokih dela in javnih izdatkih bomo uveljavljali argumente o desetkrat vijih strokih nevarnega in nezdravega dela, od strokov zagotavljanja varstva pri delu in zdravega delovnega okolja.

Prizadevali si bomo za ?im bolje informiranje zaposlenih na podro?ju varstva in zdravja pri delu.

1.6.  SOCIALNO PARTNERSTVO

Zavzemamo se za socialno partnerstvo kot prevladujo?i na?in soo?anja interesov in reevanja konfliktov.

KS 90 se ne bo vnaprej odpovedala uporabi vseh zakonito monih sindikalnih sredstev boja zoper delodajalca in dravo, ko bomo ocenili, da socialno partnerstvo ne more ponuditi primernega okvira za uveljavljanje naih interesov.

KS 90 se zavzema za nadaljnje dograjevanje Ekonomsko socialnega sveta (ESS) kot tripartitnega organa delodajalcev, vlade in sindikatov. Delovali bomo v naslednjih smereh:

- uveljavljanje sindikalnih stali? pri spreminjanju delovnopravne, ekonomske in socialne zakonodaje,

- ustvarjanje stalnih pogojev, tudi s podporo zakona o ESS, za enakopravno partnerstvo ob predpostavki stalnega ekonomskega in socialnega razvoja,

- nasprotovanje instrumentalizaciji socialnega partnerstva in ESS in s tem nudenju "kritja" za dnevne in politi?ne potrebe ostalih partnerjev,

- spodbujanje strokovnih projektov in uveljavljanje strokovnih izsledkov pri uveljavljanju socialnega partnerstva, za kar naj nosi stroke drava.

Dose?i moramo kvalitetne premike na sodelovanju in sre?anjih tako z delodajalskimi zdruenji, kot e posebno s poslanskimi skupinami in na tak na?in spodbujati napore za dialog, usklajevanje in iskanje reitev.

Kvalitetne premike moramo dose?i tudi na podro?ju soupravljanja, sodelovanja s sveti delavcev ter predstavniki zaposlenih v nadzornih svetih. 


2.  ZAKONODAJNO - PRAVNO PODRO?JE

2.1.  DELOVNOPRAVNA IN EKONOMSKO-SOCIALNA ZAKONODAJA

Zakonske spremembe v naslednjem obdobju bodo skoraj dokon?no izoblikovale socialne, ekonomske in pravne standarde drave s trnim gospodarstvom in vladavino kapitala. Novi zakoni bodo konkretizirali nao socialno in pravno dravo.

KS 90 bo na ta izziv odgovorila:

- z argumenti izkuenj in lastnih spoznanj, z argumenti stroke, ki jih bo pridobila in uporabljala v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in institucijami,

- z organiziranjem mnenj in stali?, ki bodo izraali interese v konfederacijo organiziranih delavcev, skupin in organizacij s katerimi interesno sodelujemo,

- s sproanjem pobud v parlamentu, z dajanjem pripomb in predlogov,

- s sproanjem postopkov za preverjanje ustavnosti in zakonitosti dejanj in ukrepov,

- z uvajanjem mednarodnih konvencij in pozivi na njihovo ratifikacijo, uveljavljanjem mednarodnih meril in standardov,

- z organiziranjem protestnih shodov in drugih javnih manifestacij, ?e bo potrebno.


3.  SOCIALNA IN PRAVNA DRAVA

Skrbno bomo varovali ustavno pravico do socialne in pravne drave. Zavedamo se, da samo ustavna opredelitev ne zadostuje. Zakoni in podzakonski akti ter njihovo uveljavljanje so tisti, ki bi ve?inoma lahko podprejo ali ogroajo ustavne opredelitve socialne in pravne drave v praksi.

Uveljavljali bomo zahtevo, da morata socialna varnost in socialni red temeljiti na ?lovekovih in ustavnih svobo?inah, na principu pravi?nosti, na pravici do dela in solidarnosti.Strinjamo se, da je odgovoren in dejaven posameznik nujna podlaga za obstoj in razvoj socialne drave. ?lanstvo in aktivnost v sindikatu mora pomeniti prav to.

Opozarjali in prepre?evali bomo poskuse demontae socialne drave. Zlasti neoliberalne ideje in prakse postopoma uveljavljajo trne zakonitosti pri reformiranju socialnih pravic, spodkopavajo sistem medgeneracijske solidarnosti in odgovornosti kapitala za ekonomsko in socialno stabilnost drube. Nasprotovali bomo ukrepom, ki velik del drubenega bogastva preusmerja iz obmo?ja javnih socialnih politik v zasebne sfere in dobrodelnost na ravni druabne kronike.

Budno bomo spremljali zlasti dogajanja na podro?ju javnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, izobraevanja in socialnih transferjev.

 


4.  DRUGA PODRO?JA DELA

4.1.  ZAKLJU?EK REORGANIZACIJE V OKVIRU KS90 

V okviru KS90 bomo nadaljevali ter sklenili e pri?eto reorganizacijo, ki zajema kadrovsko, organizacijsko in finan?no podro?je ter zadeva vse ?lanice KS90. V procesu spreminjanja bo zagotovljen ?lanstvu najmanj dosedanji nivo zagotavljanja strokovne, organizacijske ter tehni?ne podpore.

4.2.  ODNOS JAVNO/ZASEBNO

Glede na izraene tenje nekaterih politi?nih strank in drugih drubenih subjektov, ki si prizadevajo privatizirati dejavnosti ali dele dejavnosti javnega sektorja, bomo odgovorili z odlo?nim nasprotovanjem taknim pobudam, to pa predvsem zaradi za?ite interesov delavcev, saj privatizacija javnega sektorja prinaa ve?jo razslojenost drube zaradi individualne pla?ljivosti uslug, hkrati pa pogosto nianje obsega pravic zaposlenih, ki te dejavnosti opravljajo.

Prizadevali si bomo za dvig ali vsaj ohranitev ravni pravic zaposlenih, ne glede na to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju.

4.3.  MEDSINDIKALNO SODELOVANJE

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije je in ostaja odprta za enakopravno sodelovanje z ostalimi sindikati oziroma sindikalnimi centralami, po na?elu enakopravnosti.

elimo si in delovali bomo, da bi preusmerili trend drobljenja sindikalne scene v ponovno povezovanje sindikatov, z namenom krepitve sindikalne mo?i in vpliva.

4.4.  PROJEKTNO DELO

Nadaljevali bomo s projektnim na?inom dela, bodisi v okviru partnerstev s ?lanicami EU ali pa kot samostojni nosilci posameznih projektov. Pri tem bomo zasledovali interese ?lanstva ter potrebe po izobraevanju in prou?evanju aktualnih drubenih procesov.