Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

PROGRAMSKE SMERNICE KS 90

 

1.  SOCIALNO - EKONOMSKO PODROČJE

1.1.  SOCIALNA POLITIKA

Socialno politiko bomo uveljavljali na področju plač, kolektivnih pogodb in pri socialnem dialogu.

Na področju plač ne bomo dovoljevali , da kdor dela poln delovni čas, zasluži tako malo, da potrebuje socialno pomoč. Od države in delodajalcev zahtevamo uvedbo stabilnega mehanizma minimalne plače.

Zaradi vse večjega socialnega razslojevanja vztrajamo na uravnoteženi obremenitvi vseh socialnih slojev. Zavzemamo se za uveljavljanje meril kot sta košarica življenjskih stroškov ter absolutni in relativni prag revščine.

Na tej osnovi naj temeljijo tudi zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot temelji vaše socialne varnosti.

Zdravstveno zavarovanje je eden temeljev socialne varnosti delavcev in njihovih družin, saj nam omogoča dostopnost do vseh zdravstvenih storitev in socialno varnost v času bolniške odsotnosti z dela. Ob predvideni reformi se bomo zavzemali za vsaj enake pravice, ki naj se odražajo v košarici pravic. To bomo varovali preko svojih predstavnikov v organih upravljanja ZZZS in zavodov.

Starostno pokojninsko zavarovanje je temelj socialne varnosti delavcev in njihovih družin. Pokojnina je za delavca enako pomembna kot plača. Zato si bomo še naprej prizadevali za dosledno uveljavitev stališč in opredelitev ob obravnavi sprememb pokojninske zakonodaje.

Obvezno invalidsko zavarovanje delavca oškoduje za zmanjšanja plače, če pride do invalidnosti ali telesne poškodbe. Zato bomo s svojimi predstavniki v organih upravljanja ZPIZ varovali raven pravic delavcev in se bori za boljše zaposlitvene možnosti delovnih invalidov.

Uveljaviti moramo tako sredstva in pogoje za poklicne pokojnine, kot finančno, davčno prijazno in za vse privlačno dodatno prostovoljno in obvezno pokojninsko zavarovanje.

Zavračali bomo poskuse skrajnega minimaliziranja pravic iz obveznih dajatev in maksimalizacijo pravic premožnejših socialnih skupin na tako imenovani prostovoljni ravni. Preprečevali bomo neplačevanje prispevkov

Predočili bomo interes in argumente za pravičnejše ravnovesje in solidarnost v korist družbenemu in ekonomskemu razvoju Slovenije.


1.2.  ZAPOSLOVANJE IN NEZAPOSLENOST

1.2.1. Aktivna politika zaposlovanja

Zavzemali se bomo za oblikovanje aktivnih politik zaposlovanja, ki bodo zagotavljale varne in trajne zaposlitve za različne socialne , starostne in druge posebne skupine nezaposlenih. Na oblikovanje zaposlovalnih politik bomo skušali vplivati v okviru ekonomsko socialnega sveta, kakor tudi v sodelovanju z drugimi sindikalnimi in nevladnimi organizacijami, ki že delujejo na omenjenih področjih. Krepili bomo takšno mreženje in bomo na ta način zagotavljali stopnjevanje pritiska na oblikovanje primernih zakonskih rešitev, vladnih politik in primernega družbenega okolja za spreminjanje tistih ukrepov v okviru aktivnih politik zaposlovanja, ki celo povečujejo tveganja posameznika ter producirajo revščino in socialno izključenost.

1.2.2. Zaposlitvena reintegracija starejših delavcev ter skrb za iskalce prve zaposlitve

Skušali bomo povezovati tiste nevladne organizacije, ki delujejo na področju reintegracije starejših, pomoči na domu in pomoči socialno ogroženim, saj bi tako lahko dosegali sinergijske učinke v procesu reintegracije starejših delavcev. Prav tako bomo posebej pozorno spremljali politiko zaposlovanja starejših delavcev.

Posebna skrb za iskalce prve zaposlitve bo še pomembnejši del naše aktivnosti, saj ugotavljamo, da se posebej pri prvih zaposlitvah dogaja največ zlorab in nepravilnosti. Organizirali bomo informiranje mladih, ki končujejo različne izobraževalne programe, o njihovih pravicah pri sklepanju pogodb o zaposlitvi in ostalih načinih pogodbenega sporazumevanja z delodajalci.

1.2.3. Sodelovanje in povezava v evropski mreži EURES

Našo dosedanjo vključenost v evropsko mrežo EURES bomo še naprej vzdrževali in skušali pridobiti dodatna sredstva za intenziviranje dejavnosti v okviru mreže.

1.2.4. Trga dela

Okrepili bomo strokovno delo na področju oblikovanja predlogov s področja dela, obenem bomo podprli ukrepe s področja ekonomske politike, ki bo favorizirala razvoj malih in srednjih podjetij ter skupnostnih podjetij, zadrug, podjetij z notranjim lastništvom zaposlenih, saj predstavljajo ti ukrepi v okviru EU in posebej nekaterih članic dobro prakso, ki je slovenska ekonomska politika do sedaj ni prepoznala in je zato tudi ni vključevala v svežnje ukrepov.

Posebej se bomo zavzemali za oblikovanje in promocijo predlogov, ki naj bi stimulirali razvoj zadružništva na različnih področjih (ne le v kmetijstvu, gozdarstvu in obrti) gospodarskega razvoja kot tudi v razvoju potrošnje in v okviru organiziranja tistih dejavnosti, ki temeljijo na delu in ne na vloženem kapitalu.

1.2.5. Področje socialne ekonomije

Zavzemali se bomo za večjo razvitost tretjega sektorja ali tako imenovane socialne ekonomije (zajema predvsem društva, zadruge, fundacije, vzajemne družbe, socialna podjetja, zavode), ki je v Sloveniji na repu znotraj EU. V nekaterih državah EU predstavlja socialna ekonomija tudi do 8% in več od vseh zaposlenih.

Sodelovali bomo pri razpravah o uveljavljanju in uvajanju t.i. univerzalnega temeljnega dohodka. Povezovali se bomo z organizacijami, ki UTD promovirajo ter se aktivno lotili promocije UTD-ja tudi v naših vrstah, saj pomeni uvedba UTD-ja hkrati tudi zmanjšanje pritiska na delodajalcev po zniževanju »stroškov« dela.

1.3.  KOLEKTIVNE POGODBE

Kolektivne pogodbe so nujen mehanizem uravnavanja trga dela v vsaki demokratični družbi, ki temelji na socialnem dialogu.

Po osamosvojitvi Slovenije so kolektivne pogodbe odigrale posebno vlogo pri ohranjanju socialne in materialne varnosti delavcev in ohranjanju socialnega miru v državi, ker je omogočilo relativno uspešen prehod v nov družbeni in gospodarski sistem. Brez kolektivnega dogovarjanja bi bilo to obdobje zaznamovano s še večjimi socialnimi stiskami in nemiri. Kolektivne pogodbe so se uveljavile kot sestavina pravnega reda, žal pa je njihovo spoštovanje, še posebno iz delodajalske strani, velikokrat pomanjkljivo. Zaradi tega in novih zahtev ter razmer v svetovnem gospodarstvu se mora sistem kolektivnih pogodb prilagajati razmeram tako v družbi kot na trgu.

Sistem kolektivnih pogodb se mora tudi v bodoče razvijati in prilagajati. To čemur smo priča zadnje čase v javnem sektorju, ko druga pogodbena stranka enostransko z zakoni posega v določbe kolektivne pogodbe je nevaren in unikaten primer v civilizirani demokraciji, kako uničevati socialni dialog in postavljati drugo delojemalsko stran v podrejen položaj. Sindikati nikakor ne smemo dopustiti, da socialni dialog zamira v najbolj pomembnem segmentu, kot so kolektivne pogodbe, samo zaradi nesposobnosti delodajalske strani da bi vodila konstruktiven in pošten socialni dialog. Svetovna gospodarska kriza ne more in ne sme biti izgovor delodajalca, da sam, enostransko spremeni kolektivno pogodbo, pri tem pa povozi vsa načela demokracije in socialnega dialoga.

Sindikati takih početij, kot smo jim priča v javnem sektorju, ne bomo dopuščali, saj država kot temelj demokracije in razvitega socialnega dialoga, s svojim ravnanjem daje zgled tudi gospodarstvenikom v realnem sektorju, kako je mogoče zaposlenim znižati njihove že tako minimalne pravice ter plače.

Plačni sistem mora temeljiti na hierarhiji kolektivnih pogodb, za kar je potrebno v dogovoru določiti splošni minimalni okvir pravic za vse zaposlene v državi. Zagotoviti je potrebno svobodo sklepanja kolektivnih pogodb v dejavnostih in v podjetjih. Nasprotujemo decentralizaciji kolektivnih pogodb, še posebno zaradi dodatnega poglabljanja razlik med zaposlenimi v različnih okoljih.

1.4.  POLITIKA PLAČ

KS 90 bo nasprotovala vmešavanju države v plačne sisteme, določene s kolektivnimi pogodbami. Zavračali bomo intervencijo države na področju plač, ki ne bo rezultat dogovora med vlado, sindikati in delodajalci. Nasprotovali bomo enostranskemu poseganju vlade v politiko plač v javnem sektorju.

Politika plač mora ostati ali postati domena dvopartitnega ali tripartitnega dogovarjanja med socialnimi partnerji.

Vlogo KS 90 vidimo v naporih za umestitev plač v prava in pravična razmerja do drugih kategorij kot so: rast BDP, rast blaginje, rast produktivnosti, konkurenčnosti, zmanjševanje socialnih razlik, zaposlovanje, zagotavljanje trdnosti pokojninske in zdravstvene blagajne.

V pogajanjih z delodajalci bomo vztrajali, da plača ni zgolj strošek dela. V pravični ceni dela in stabilnih plačilnih razmerjih vidimo dejavnik razvoja, konkurenčnosti in motivacije za aktivno udeležbo delavcev v delovnih in upravljalskih procesih.

1.5.  VARSTVO PRI DELU, VARSTVO ZDRAVJA IN DELOVNEGA OKOLJA

Varno in zdravo delovno okolje bistveno vpliva na kakovost dela. Skrb za zdravo in varno delo je pri nas predvsem naloga delodajalcev, zlasti pri zmanjševanju in preprečevanju neugodnih razmer na delovnem mestu, kot tudi države in samih delavcev.

KS 90 bo varnost uvrščala med pomembne sestavine produktivnosti dela, cene dela, konkurenčnosti in pomemben vidik narodnogospodarskih koristi. V pogajanjih z vlado in delodajalci o stroških dela in javnih izdatkih bomo uveljavljali argumente o desetkrat višjih stroških nevarnega in nezdravega dela, od stroškov zagotavljanja varstva pri delu in zdravega delovnega okolja.

Prizadevali si bomo za čim boljše informiranje zaposlenih na področju varstva in zdravja pri delu.

1.6.  SOCIALNO PARTNERSTVO

Zavzemamo se za socialno partnerstvo kot prevladujoči način soočanja interesov in reševanja konfliktov.

KS 90 se ne bo vnaprej odpovedala uporabi vseh zakonito možnih sindikalnih sredstev boja zoper delodajalca in državo, ko bomo ocenili, da socialno partnerstvo ne more ponuditi primernega okvira za uveljavljanje naših interesov.

KS 90 se zavzema za nadaljnje dograjevanje Ekonomsko socialnega sveta (ESS) kot tripartitnega organa delodajalcev, vlade in sindikatov. Delovali bomo v naslednjih smereh:

- uveljavljanje sindikalnih stališč pri spreminjanju delovnopravne, ekonomske in socialne zakonodaje,

- ustvarjanje stalnih pogojev, tudi s podporo zakona o ESS, za enakopravno partnerstvo ob predpostavki stalnega ekonomskega in socialnega razvoja,

- nasprotovanje instrumentalizaciji socialnega partnerstva in ESS in s tem nudenju "kritja" za dnevne in politične potrebe ostalih partnerjev,

- spodbujanje strokovnih projektov in uveljavljanje strokovnih izsledkov pri uveljavljanju socialnega partnerstva, za kar naj nosi stroške država.

Doseči moramo kvalitetne premike na sodelovanju in srečanjih tako z delodajalskimi združenji, kot še posebno s poslanskimi skupinami in na tak način spodbujati napore za dialog, usklajevanje in iskanje rešitev.

Kvalitetne premike moramo doseči tudi na področju soupravljanja, sodelovanja s sveti delavcev ter predstavniki zaposlenih v nadzornih svetih. 


2.  ZAKONODAJNO - PRAVNO PODROČJE

2.1.  DELOVNOPRAVNA IN EKONOMSKO-SOCIALNA ZAKONODAJA

Zakonske spremembe v naslednjem obdobju bodo skoraj dokončno izoblikovale socialne, ekonomske in pravne standarde države s tržnim gospodarstvom in vladavino kapitala. Novi zakoni bodo konkretizirali našo socialno in pravno državo.

KS 90 bo na ta izziv odgovorila:

- z argumenti izkušenj in lastnih spoznanj, z argumenti stroke, ki jih bo pridobila in uporabljala v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in institucijami,

- z organiziranjem mnenj in stališč, ki bodo izražali interese v konfederacijo organiziranih delavcev, skupin in organizacij s katerimi interesno sodelujemo,

- s sprožanjem pobud v parlamentu, z dajanjem pripomb in predlogov,

- s sprožanjem postopkov za preverjanje ustavnosti in zakonitosti dejanj in ukrepov,

- z uvajanjem mednarodnih konvencij in pozivi na njihovo ratifikacijo, uveljavljanjem mednarodnih meril in standardov,

- z organiziranjem protestnih shodov in drugih javnih manifestacij, če bo potrebno.


3.  SOCIALNA IN PRAVNA DRŽAVA

Skrbno bomo varovali ustavno pravico do socialne in pravne države. Zavedamo se, da samo ustavna opredelitev ne zadostuje. Zakoni in podzakonski akti ter njihovo uveljavljanje so tisti, ki bi večinoma lahko podprejo ali ogrožajo ustavne opredelitve socialne in pravne države v praksi.

Uveljavljali bomo zahtevo, da morata socialna varnost in socialni red temeljiti na človekovih in ustavnih svoboščinah, na principu pravičnosti, na pravici do dela in solidarnosti.Strinjamo se, da je odgovoren in dejaven posameznik nujna podlaga za obstoj in razvoj socialne države. Članstvo in aktivnost v sindikatu mora pomeniti prav to.

Opozarjali in preprečevali bomo poskuse demontaže socialne države. Zlasti neoliberalne ideje in prakse postopoma uveljavljajo tržne zakonitosti pri reformiranju socialnih pravic, spodkopavajo sistem medgeneracijske solidarnosti in odgovornosti kapitala za ekonomsko in socialno stabilnost družbe. Nasprotovali bomo ukrepom, ki velik del družbenega bogastva preusmerja iz območja javnih socialnih politik v zasebne sfere in dobrodelnost na ravni družabne kronike.

Budno bomo spremljali zlasti dogajanja na področju javnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja in socialnih transferjev.

 


4.  DRUGA PODROČJA DELA

4.1.  ZAKLJUČEK REORGANIZACIJE V OKVIRU KS90 

V okviru KS90 bomo nadaljevali ter sklenili že pričeto reorganizacijo, ki zajema kadrovsko, organizacijsko in finančno področje ter zadeva vse članice KS90. V procesu spreminjanja bo zagotovljen članstvu najmanj dosedanji nivo zagotavljanja strokovne, organizacijske ter tehnične podpore.

4.2.  ODNOS JAVNO/ZASEBNO

Glede na izražene težnje nekaterih političnih strank in drugih družbenih subjektov, ki si prizadevajo privatizirati dejavnosti ali dele dejavnosti javnega sektorja, bomo odgovorili z odločnim nasprotovanjem takšnim pobudam, to pa predvsem zaradi zaščite interesov delavcev, saj privatizacija javnega sektorja prinaša večjo razslojenost družbe zaradi individualne plačljivosti uslug, hkrati pa pogosto nižanje obsega pravic zaposlenih, ki te dejavnosti opravljajo.

Prizadevali si bomo za dvig ali vsaj ohranitev ravni pravic zaposlenih, ne glede na to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju.

4.3.  MEDSINDIKALNO SODELOVANJE

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije je in ostaja odprta za enakopravno sodelovanje z ostalimi sindikati oziroma sindikalnimi centralami, po načelu enakopravnosti.

Želimo si in delovali bomo, da bi preusmerili trend drobljenja sindikalne scene v ponovno povezovanje sindikatov, z namenom krepitve sindikalne moči in vpliva.

4.4.  PROJEKTNO DELO

Nadaljevali bomo s projektnim načinom dela, bodisi v okviru partnerstev s članicami EU ali pa kot samostojni nosilci posameznih projektov. Pri tem bomo zasledovali interese članstva ter potrebe po izobraževanju in proučevanju aktualnih družbenih procesov.