Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Delovne skupine

V KS 90 smo oblikovali posebne delovne skupine po področjih dela.


Delovna skupina za plačno politiko in kolektivne pogodbe
vodja: Karin Krmac Renko, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Plačna politika je skupek vseh ravnanj in aktivnosti, ki so usmerjene v urejanje plač, nadomestil in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Od leta 1994 se je v Sloveniji razvil mehanizem tripartitnega socialnega sporazumevanja o politiki plač – plačna politika je bila najprej del Dogovora o politiki plač v posameznih obdobjih, pozneje pa del Socialnega sporazuma. Ti dogovori oziroma sporazumi pa so bili podlaga za zakonodajo na tem področju. Plačna politika zajema način in višino usklajevanja najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah (rast plač) in višino ter način usklajevanja minimalne plače v določen obdobju.

Eno temeljnih načel delovnega prava je avtonomno urejanje delovnih razmerji s strani socialnih partnerjev. To velja za urejanje individualnih in kolektivnih delovnih razmerij, za zasebni in z določenimi omejitvami tudi za javni sektor. Imanenten izraz te avtonomije so tudi kolektivna pogajanja z namenom sklenitve kolektivnih pogodb kot avtonomnega vira delovnega prava. S kolektivnimi pogodbami stranke urejajo medsebojne pravice in obveznosti (obligacijski del kolektivne pogodbe) ter tudi pravice in obveznosti iz delovnih razmerji med delavci in delodajalci (normativni del kolektivne pogodbe).

 

Delovna skupina za ekonomsko in socialno področje in trg dela
vodja: Irena Valenti, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.


Odbor KS 90 za varnost in zdravje pri delu
vodja: Damjan Volf, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti. Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu.

Delovna skupina za mednarodno sodelovanje, delo na projektih in sodelovanje z organizacijami civilne družbe
vodja: Euro Brozič, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.