8. KONGRES KONFEDERACIJE SINDIKATOV 90 SLOVENIJE - Konfederacija Sindikatov 90 Slovenije

ZAPISNIK 8. KONGRESA KONFEDERACIJE SINDIKATOV 90 SLOVENIJE

Kongres je potekal dne 27. novembra 2023 od 8.30 dalje v Pokrajinskem muzeju Koper, Kidričeva ulica 19.

Seznam prisotnih je priloga zapisnika (priloga 1).

DNEVNI RED:

Sprejem delegatov
Otvoritev kongresa, izvolitev delovnega predsedstva, sprejem dnevnega reda in poslovnika o delu, izvolitev delovnih teles in predstavitev opravljenih postopkov Sveta KS 90 za volitve vodstva KS 90
Uvodni govor predsednika KS 90 in pozdravni nagovor častnega predsednika KS 90 Borisa Mazalina
Obravnava in sprejem poročila o delu med kongresoma 2019-2023, finančnega poročila in poročila NO KS 90
Razrešitev predsednika KS 90 in članov Nadzornega odbora KS 90, predstavitev kandidatov in volitve novega vodstva KS 90
Odmor
Razglasitev volilnih rezultatov in verifikacija članov Sveta KS 90
Obravnava in sprejem programskih smernic za naslednje 4-letno obdobje
Sprejem sklepov in resolucij 8. Kongresa KS 90
Zaključek 8. Kongresa KS 90 in kosilo

Sprejem delegatov

Sprejem delegatov je potekal v avli Pokrajinskega muzeja Koper med 8.30 in 9.30.

Otvoritev kongresa, izvolitev delovnega predsedstva, sprejem dnevnega reda in poslovnika o delu, izvolitev delovnih teles in predstavitev opravljenih postopkov Sveta KS 90 za volitve vodstva KS 90

Predsednik KS 90 Slovenije Peter Majcen je otvoril 8. Kongres Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in pozdravil vse prisotne. Na glasovanje je podal dnevni red, ki je bil soglasno potrjen.

Dodal je, da je udeležba blizu 80%, kar pomeni, da je Kongres KS 90 sklepčen.

Iz seznama prisotnih, ki je priloga zapisnika, izhaja, da je bilo na Kongres KS 90 vabljenih 56 delegatov, prisotnih pa je bilo 46 delegatov, kar predstavlja 82,14 %.

V nadaljevanju je predstavil predlog Sveta KS 90 iz 6. seje Sveta KS 90, ki je bila dne 26. 10. 2023, za izvolitev delovnega predsedstva v sestavi: Nadja Terčon, Bojan Žvikart, Mitja Vuković, Janez Ilnikar, Judita Belhar. Prisotni so se s predlogom strinjali, s čimer je bilo izvoljeno delovno predsedstvo. Delovno predsedstvo je povabil na oder; v nadaljevanju je vodilo Kongres KS 90.

Predsednik delovnega predsedstva Bojan Žvikart je pozdravil vse prisotne in povedal, da je potrebno sprejeti Poslovnik o delu Kongresa KS 90 in ga dal na glasovanje. Poslovnik o delu Kongresa KS 90 je bil soglasno sprejet.

Dodal je, da je potrebno v nadaljevanju izvoliti še ostale organe kongresa. Predlagana je bila naslednja sestava delovnih teles:

Verifikacijska komisija: Andreja Majcen, Ivan Markovič, Gordana Jovič
Volilna komisija: Marjana Pantar Malec, Nataša Iglič, Duška Bokan Anžič
Zapisnikar: Andreja Majcen
Overitelja zapisnika: Nataša Iglič, Mileva Štukelj

Predlogi o sestavi delovnih teles so bili soglasno sprejeti.

Uvodni govor predsednika KS 90 in pozdravni nagovor častnega predsednika KS 90 Borisa Mazalina

Predsednik KS 90 Peter Majcen je prisotne še enkrat lepo pozdravil in povedal, da je ob zaključku zadnjega mandata in profesionalnega dela v sindikatu njegov namen, da se zahvali vsem za sodelovanje pri dosedanjem delu. Dodal je, da brez ekipe ni pravega dela in je nemogoče opravljati delo, ki ga sindikat mora opravljati, t.j. skrbeti za interese svojega članstva.

Predstavil je pomen Konfederacije sindikatov 90 Slovenije; kaj je, kaj počne. Meni, da je to esenca celotnega sindikalnega delovanja in mesto, kjer se zlivajo interesi veh članic, brez tega pa je zelo težko uveljavljati interese na marsikaterem nivoju. Konfederacija mora poskrbeti za strokovno delo, usposobljeno delovanje s socialnimi partnerji, za sodelovanje z drugimi sindikati, z delodajalci in z aktualno vlado. KS 90 ima reprezentativnost od leta 1993, s tem pa ima tudi možnost in obvezo za sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), kjer je stičišče socialnih partnerjev in države, ki pa trenutno sicer ne deluje zaradi bojkota delodajalskih organizacij, ki so ugotovile, da silo lahko dosežejo več kot z normalnim pogovorom. Izrazil je upanje, da se bodo kmalu odločili za ponovni pristop k pogajanjem, saj ni realnega razloga, da to počnejo na tak način. Spomnil je na bojkot Ekonomsko-socialnega sveta s strani sindikatov, ki se je zgodil pod prejšnjo vlado, vendar so bile v tistem primeru drugačne okoliščine, saj se dogovorjeno ni upoštevalo, vlada pa je samovoljno spreminjala ukrepe (v pogojih covida) na način, da je dodajala stvari, ki s takratno situacijo niso bile povezane. Trenutno se kaj podobnega ne dogaja, se pa delodajalske organizacije zavedajo, da sindikati zagovarjajo pravičnejši svet od tega, ki ga zagovarjajo oni, kjer je edini cilj, kako podrediti delavstvo in povečevati dobičke. Žal na tak način onemogočajo socialni dialog in onemogočajo, da se sprejemajo zakoni s sodelovanjem socialnih partnerjev. Je pa to zelo pomembno, ker ESS sodeluje že pri snovanju predlogov in osnutkov zakonodaje (preko delovnih in pogajalskih skupin). Ob vložitvi zakonov na vladi in v Državni zbor ima zakon, ki je bil s sprejet s soglasjem socialnih partnerjev, veliko večjo možnost za uspeh, torej da bo sprejet tak, kot so ga socialni partnerji izpogajali.

Ob tem je izpostavil pogajanja za Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet leta 2013, za katerega je bilo porabljenih 220 ur tripartitnega dogovarjanja in ki je bil sprejet s soglasjem, skoraj brez glasu proti katerega koli poslanca v državnem zboru. Meni, da je zaradi tega sodelovanje sindikatov in nenazadnje tudi delodajalcev pri snovanju take zakonodaje zelo pomembna. Dodal je, da se je od takrat pojavilo veliko pomanjkljivosti v aktualnem ZDR, ki so jih želeli odpraviti z zadnjo novelo zakona. Delodajalcem to ni bilo všeč, saj so želeli obdržati določene ugodnosti in možnosti vplivanja na delavca, predvsem pa tudi na sindikalne zaupnike. Novela za spremembo ZDR je bila sprejeta brez delodajalcev, čeprav so bili vabljeni na pogajanja. Zakonodaja se je nekoliko izboljšala, je pa še daleč od idealne. Ob tem je izrazil mnenje, da je vsak korak naprej vendarle korak in je boljše, kot korak nazaj.

Primere je navedel zato, da tisti, ki ne poznajo dela Ekonomsko-socialnega sveta in delovanja KS 90 na tej ravni, spoznajo, zakaj je pomembno, da so enotni, solidarni in vzajemni. Vse prisotne je pozval, naj čim več sodelujejo in se pogovarjajo, saj se bodo le tako lahko razrešila morebitna nesoglasja.

Dodal je, da reprezentativnost KS 90 poleg možnosti delovanja v okviru ESS, daje tudi možnost izkoriščanja deleža sredstev iz evropskih skladov in sodelovanja v različnih organih (Skupščina ZZZS, Svet ZPIZ) ter drugih organih, kjer imajo sindikati razdeljeno med sabo, kje kdo zastopa celotno sindikalno gibanje na državnem nivoju. Ob tem je navedel Svet Inšpekcije za delo in Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad RS, v katerih sodeluje Damjan Volf, zraven pa so tudi pri ostalih pogajalskih skupinah in usklajevanjih raznih zakonov, kjer sodelujejo pravniki ali funkcionarji. Kot reprezentativni sindikat so vabljeni tudi na delovna telesa Državnega zbora RS (npr. odbor za delo).

Opozoril je, da se sluti tendence določenih krogov o ponovni prevetritvi reprezentativnosti, ki naj bi prinesla krčenje števila sindikalnih predstavnikov v organih, kjer nastopajo socialni partnerji. Meni, da se takemu problemu lahko izognejo, v kolikor bodo enotni in skupaj z ostalimi sindikati dvignili glas proti temu. Obstajajo sicer ideje o povezovanju z drugimi sindikati, vendar bi to lahko ogrozilo reprezentativnost, ki jo KS 90 ima sedaj (zaradi ponovnega preštevanja članov in ponovnega ugotavljanja reprezentativnosti).

Na koncu uvodnega nagovora je povedal, da osebno zelo zaupa edinemu kandidatu za predsednika, ki ga bo nasledil. Meni, da se je (kljub nekaterim nesoglasjem, ki so jih poskusili preseči v zadnjem obdobju in upa, da so jih) zelo dobro usposobil za uspešno vodenje organizacije naprej, vendar se mora KS 90 kadrovsko in strokovno okrepiti. Prisotne je pozval, naj si med seboj zaupajo in pri tem sodelujejo.

Zahvalil se je za sodelovanje in povedal, da mu je bilo v ponos biti predsednik KS 90 od leta 2010, pred tem pa sekretar na različnih nivojih sindikata. Z zaupanjem v to, da bojo presegli probleme na notranji ravni ter se znali povezati in dvigniti glas, ko bo to potrebno, je prisotnim zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu.

Predsednik delovnega predsedstva Bojan Žvikart je pozdravil častnega predsednika Borisa Mazalina in ga povabil h kratkemu nagovoru. Boris Mazalin je povedal, da med prisotnimi vidi sindikalni naboj in borbenost, ter da si želi, da bi članstvo rastlo, čeprav je trenutno prisotna kriza. Izrazil je prepričanje, da se bo sindikalno delo v bodočnosti prav gotovo stabiliziralo in okrepilo. Prisotnim je zaželel veliko uspeha pri sprejemanju pomembnih odločitev na kongresu ter dodal, da nobena umetna inteligenca ne more nadomestiti sindikalnega boja in zagotoviti človekovih in delavskih pravic. To lahko stori samo človeška volja za borbo proti krivicam, ki se vsakodnevno pojavljajo.

Obravnava in sprejem poročila o delu med kongresoma 2019-2023, finančnega poročila in poročila NO KS 90

Peter Majcen je na kratko predstavil poročilo o delu med kongresoma (priloga 2). Povedal je, da sta tokratno obdobje med kongresoma zaznamovali predvsem ekonomska in socialna kriza zaradi pandemije covid-19 in krizno dogajanje zaradi vojne v Ukrajini, dodatno pa se vrstijo tudi nove krize. Epidemične razmere so vsilile drugačen način delovanja in sodelovanja, manj je bilo neposrednega kontakta tako med sindikalnimi zaupniki kot s predstavniki države in delodajalcev. Veliko je bilo omejitev in ustvarjanja raznih psihoz med ljudmi. Vse to je doprineslo k ustvarjanju drugačne družbe. Soočeni smo bili tudi s problemom omejevanja mobilnosti, delom na domu, izogibanjem izvajanja socialnega dialoga ter izkoriščanjem kriznih razmer za uvajanje predpisov s strani vlade, tudi za vsebine, ki s krizo niso imele povezave.

Socialni dialog je doživljal vzpone in padce. V času vlade Marjana Šarca je potekal v normalnih okvirih partnerstva, v obdobju vlade, ki jo je vodil Janez Janša pa se je korektnost in enakopravnost v odnosih med partnerji podrla. Posledično so sindikati nezadovoljstvo izkazali z zapustitvijo dela Ekonomsko-socialnega sveta v maju 2021, sodelovali pa so tudi na nekaterih shodih, ki so bili tematsko uperjeni proti nespoštovanju socialnega dialoga in kršitvam pravil pri sprejemanju zakonodaje.

V okviru Ekonomsko-socialnega sveta je potekalo osrednje delovanje – izvajanje socialnega dialoga. V obdobju med kongresoma je ESS opravil 34 rednih in 12 izrednih sej ter ob tem odločil o ustanovitvi številnih delovnih in pogajalskih skupin, ki so obravnavale posamezne zakone tako iz delovno-pravnega kot socialnega področja.

V tem času so potekala tudi pogajanja za plačni sistem v javnem sektorju. Glede na prejšnja obdobja ni bilo konkretnih rezultatov. Rdeča nit vsega skupaj so varčevalni ukrepi in iskanje razlogov, zakaj ne bi dvigovali plač.

KS 90 je v obdobju med kongresoma s svojimi predstavniki sodelovala tudi v organih ZZZS in ZPIZ in se pogajala za prenovo zdravstvenega sistema. Dodal je, da se je tudi tu marsikaj obljubljalo, rezultatov pa ni veliko. Vlada želi v prihodnjem letu zaključiti pogajanja o pokojninski reformi, ki naj bi zaživela v letu 2025. Ali bo do tega prišlo je odvisno tudi od drugega socialnega partnerja, če se bo ta udeleževal pogajanj. Brez soglasja socialnih partnerjev se namreč takih reform ne da izpeljati.

Peter Majcen je dodal, da so se v tem času izpolnjevale kongresne usmeritve, spomnil pa je tudi na poskus sindikalnega povezovanja s sindikatom KNSS Neodvisnost, kar je bilo sprejeto na 7. Kongresu KS 90. Dodal je, da iz razlogov, ker bi lahko izgubili pozicije v okviru ESS in reprezentativnost marsikaterega sindikata v okviru KS 90, do te realizacije ni prišlo. Je pa prišlo neuradno do veliko pogovorov, tudi z nekaterimi drugimi sindikati, o skupnih nastopih in sodelovanju, kar pa prepušča naslednikom.

V tem času je bil izveden tudi projekt Socialni partner za socialni dialog III. Prisotne je ob tem spomnil, da so na USB ključku prejeli tudi brošuro in ostale rezultate projekta.

Kar se mednarodne dejavnosti tiče, so nadaljevali pestro in plodno sodelovanje z italijanskimi sindikalnimi kolegi v Medregijskem sindikalnem svetu SLO-FJK. Tudi v času pandemije so izpeljali tradicionalno srečanje na meji. S tem se je pokazalo, da sindikalno gibanje ne pozna meja in deluje tudi širše.

Ob zaključku poročila je dodal, da so tovarištvo, sloga in preseganje predsodkov pomembni za uspeh sindikalizma. To je potrebno imeti v mislih vsakič, ko je potrebno stopiti skupaj in se postaviti za naše pravice. V slogi je moč, zato velja še vedno geslo, ki so ga zapisali na prejšnjem kongresu: »Povezani smo močnejši!«

Predsednik Nadzornega odbora KS 90, Lučano Grozič, je pozdravil prisotne in predstavil poročilo o ugotovitvah NO KS 90 (priloga 3). Nadzorni odbor se je v mandatu 2019-2023 sestal na petih rednih sejah in pri pregledu poslovnih in finančnih listin ni ugotovil nepravilnosti, zato so prišli do zaključka, da KS 90 deluje v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi. Ob tem je pripomnil, da organizacija ne bi bila v pozitivi brez evropskih projektov, zato bo potrebno tudi v bodoče poskrbeti za pridobivanje dodatnih sredstev, ki bodo omogočili normalno poslovanje KS 90.

Peter Majcen je vezano na finančno poročilo (priloga 4) opozoril, da je potrebno večjo pozornost nameniti pravilnemu odvajanju članarine. Prisotne je pozval h korektnemu odvajanju članarine skladno z akti, saj to daje KS 90 možnost normalnega delovanja, ne da bi bili odvisni od drugih sredstev.

Bojan Žvikart je prisotne pozval k razpravi. Ker se k razpravi ni javil nihče, je sam dodal nekaj besed o situaciji v zdravstvu in prihajajočih spremembah. Ob tem je povzel besede oz. načrte nove ministrice za zdravje, kot jih je predstavila na Odboru za dostojno delo in na ZZZS. Ta je poudarila, da zagovarja javno zdravstvo in da bi ZZZS ostala avtonomna, s tem, da bi bilo nekaj sprememb pri vodenju. O tem, kakšne bi bile spremembe, naj bi se pogovarjali tudi skozi socialni dialog in širšo razpravo. Ob tem je dodal, da se po eni strani govori o tem, da je veliko bolniških odsotnosti, po drugi strani pa se nič ne naredi za to, da bi se čakalne vrste skrajšale in bi se s tem zaposleni prej vrnili na delo. Prisotne je prosil, da stojijo za tem, da se ohranja javno zdravstvo. Izpostavil je tudi problem obveznega plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v isti višini za vse in mnenje, da se tudi dolgotrajna oskrba ne razrešuje pravilno.

Ob zaključku te točne dnevnega reda so prisotni soglasno sprejeli sklep, ki se glasi: “Sprejme se poročilo o delu, finančno-računovodsko poročilo in poročilo Nadzornega odbora Konfederacije sindikatov 90 Slovenije za obdobje med 7. in 8. Kongresom KS 90.”

Razrešitev predsednika KS 90 in članov Nadzornega odbora KS 90, predstavitev kandidatov in volitve novega vodstva KS 90

Predsednik delovnega predsedstva Bojan Žvikart se je Petru Majcnu zahvalil za ves trud in za to, da je nadaljeval delo, ki ga je začel častni predsednik KS 90, Boris Mazalin. Izrazil je upanje, da bodo mlajše generacije nadaljevale to delo. Na glasovanje je dal sklep o razrešitvi predsednika KS 90 Petra Majcna in članov Nadzornega odbora KS 90.

Soglasno je bil sprejet sklep: “Razreši se predsednika Konfederacije sindikatov 90 Petra Majcna in člane Nadzornega odbora Konfederacije sindikatov 90 Lučana Groziča, Nevijo Pečar, Suzano Jerančič, Bogdana Novaka in Ireno Velenšek.

Sledila je predstavitev kandidata za predsednika KS 90 in kandidatov za novo vodstvo NO KS 90.

Edini kandidat za predsednika KS 90, Damjan Volf, je pozdravil vse prisotne in povedal, da mu je v čast, da lahko kandidira za predsednika reprezentativne sindikalne centrale.

Na začetku svojega govora je predstavil delovanje in pomen KS 90 Slovenije ter njeno funkcijo v Ekonomsko-socialnem svetu in drugih organih na državni ravni. Sledila je predstavitev dogajanja v slovenskih podjetjih vse od osamosvojitve Slovenije leta 1991, s poudarkom na njihovi privatizaciji ter s tem povezanim oškodovanjem družbene lastnine. Ob tem je izpostavil tudi znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje delodajalcem v RS leta 1996, iz tedanjih 15,5 odstotka na 8,85 odstotka, pod krinko izboljšanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar je bilo sprva predvideno samo kot začasni ukrep oz. rešitev, vendar velja še danes. Posledično je tudi financiranje pokojninske blagajne iz proračuna v vedno večji meri odvisno od finančnega vložka države. Izpostavil je tudi dokapitalizacijo bančne luknje leta 2013 in 2014 in dodatne pomoči kapitalu za preživetje in nadgradnjo slovenskega gospodarstva leta 2020 in 2021. Ob tem je dodal, da vse našteto potrjuje trditev, da ima sistem – kapitalizem, ki nam je bil vsiljen leta 1991, vgrajenega »trojanskega konja«, ki načrtno vodi do vedno novih kriz in izpostavil mnenje, da je Slovenija v dobrih treh desetletjih žal postala raj oz. prava davčna oaza za lastnike kapitala in pekel za zaposlene, ki si s svojim delom ne morejo več omogočiti dostojnega življenja. Delavstvo v RS se sooča s sramotno nizkimi plačami (dve tretjini delovno aktivnega prebivalstva ne prejema niti povprečne plače v RS, ena tretjina zaposlenih v RS pa prejema nižjo plačo kot je 1000 eur neto), povečujejo pa se tudi negotove oblike dela, t.i. prekarne oblike dela (trenutno je v RS že več kot 160 registriranih agencij za posredovanje delovne sile). Prav tako se povečuje tudi število kršitev iz naslova varnega in zdravega delovnega okolja. Dodatno je poudaril, da se v Republiki Sloveniji z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine trenutno sooča več kot 250.000 prebivalcev Slovenije, oz. vsak 8. Slovenec (med njimi skoraj 100.000 upokojencev in tudi 50.000 delovno aktivnih).

V nadaljevanju je povedal, da imajo sindikati posebno in odgovorno vlogo v družbi, saj predstavljajo oviro pohlepu kapitala in zagovarjajo pravice in dostojanstvo delavcev, mladih, starih in zatiranih slojev prebivalstva. Ob tem je izpostavil upadanje članstva v sindikatih in izrazil mnenje, da je za to možnih več vzrokov: prehod iz večinsko industrijskega dela v storitveno dejavnost in s tem večje število malih podjetij, nezainteresiranost mladih za včlanjevanje v sindikate, iste delavske in socialne pravice tako za člane sindikata kot delavce, ki niso včlanjeni v sindikat. Kot glavni razlog za zmanjšanje vloge sindikatov pri zaščiti interesov delavcev in upadanje njihovega članstva pa je navedel nepripravljenost sindikatov v RS po osamosvojitvi na vse pasti neoliberalizma in globalizacije ter njihov prevelik pluralizem. Poudaril je, da morajo delavski razred in njihovi predstavniki težiti tudi za tem, da se dobi v svoje roke tudi politično oblast v državi, ki pa mora biti samo orodje za korenite spremembe, kjer bo na prvem mestu izključno človek in ne le nikoli potešen kapital. Kapitalizem je namreč družba brez prihodnosti in idealov ter vzrok za duhovno praznino in moralni razkroj med ljudmi. Izrazil je mnenje, da morajo sindikati bolj odločno kot kadarkoli do sedaj zahtevati, da se zagotovi primerno razvit družbeni in šele nato osebni standard, kar pomeni, da mora biti vsakemu pod enakimi pogoji dostopno tako kvalitetno zdravstvo, kot tudi izobraževanje ali kulturne dobrine, zagotovljeno pa mora biti pošteno plačilo za delo ter drugi prejemki, če gre za dela nezmožnega človeka. Sindikati se morajo zavedati nespornega dejstva, da s svojo pasivnostjo omogočajo preživetje izkoriščevalskega sistema, zato morajo okrepiti svojo moč na vseh ravneh delovanja, še posebej s konstantno prisotnostjo med članstvom, saj je osnova za kakršna koli pogajanja volja članstva in ne obratno, kot se to v sindikatih prepogosto dogaja. Dodal je, da danes ni več časa za razhajanje in delitve, ampak je potrebno čas nameniti za strokovne in enotne pristope k problematiki, ki bojo vodili do skupnega cilja. Trendu razbijanja sindikalne scene na majhne sindikate iz preteklosti mora slediti trend povezovanja in preseganja ozkih interesov posameznikov ali manjših skupin. Pri tem je pomemben hiter prenos informacij med članstvom in delovno skupnostjo in obratno, saj lahko le tako svojo vlogo uresničujejo učinkovito.

V nadaljevanju je izpostavil tri področja, kjer je potrebno intenzivirati aktivnosti: socialna politika (zdravstveni sistem, pokojninsko in invalidsko zavarovanje), trg dela (zaposlovanje, kolektivne pogodbe, dohodkovna politika, delavsko soupravljanje, varnost in zdravje pri delu) in zakonodajno-upravno področje (socialna in pravna država, izobraževanje in usposabljanje, okrepitev socialnega dialoga). Izrazil je mnenje, da bo to možno doseči z okrepitvijo sodelovanja s civilno družbo, okrepitvijo sodelovanja z državnimi organi, okrepitvijo sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, z okrepitvijo praznovanja mednarodnega praznika dela, z organizacijo dneva odprtih vrat ter z okrepitvijo sodelovanja s sindikati iz tujine.

Ob zaključku je poudaril, kaj sledi v primeru zmanjšane aktivnosti ali neaktivnosti; ne samo, da so delodajalci ob zadnjih pogajanjih za Zakon o delovnih razmerjih oporekali kakršnemu koli dvigu pravic delavstva v RS, ampak so tudi dali svoje predloge, s katerimi bi želeli Zakon o delovnih razmerjih zminimizirati (npr. iz delovnega časa se izključi odmor, iz delovnega časa se izključijo priprave na delo, ukine se obvezni dodatek za delovno dobo, ukinejo se povračila za prihod na delo, nižji regres za odsotne delavce…). Zato se je, ne samo ubranitev priborjenih delavskih pravic, ampak tudi za izboljšanje pravic, potrebno ustrezno sindikalno organizirati. Ob tem je poudaril, da so lahko učinkoviti samo, če so združeni in organizirani. To pomeni, da je potrebna nujna prevetritev vseh internih aktov KS 90, ob odhodu celotne delovne skupnosti KS 90 v letu 2024 pa tudi pravočasna zaposlitev ustreznih kadrov. Dodal je, da se je ob tem potrebno zavedati, da mora biti skupna naloga, da slej ko prej KS 90 povežejo sindikalno, finančno in strokovno zaradi zagotavljanja večje enotnosti, kakovosti in učinkovitosti. Metodologija delavskega boja mora temeljiti na poenotenih ciljih vseh, ki živijo in želijo še naprej živeti od svojega dela. Fraza »združeni smo močnejši« ne sme biti samo fraza, ampak metoda in hkrati najbolj učinkovita aktivnost, ki mora dati zagotovo pozitiven rezultat. Dodal je, da morajo sindikati s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostjo mobilizacije najširših množic preprečiti kapitalu in neučinkoviti politiki, da račun za zgrešeno ekonomsko politiko izstavijo delavcem in upokojencem. Izrazil je mnenje, da bo treba veliko bolj jasno in odločno oblikovati pot, kjer ne bo prisotnega strahu, popuščanja in izgube že priborjenih delavskih pravic in prepričanje, da to znajo, zmorejo, hočejo in jim bo tudi uspelo. Govor je zaključil z mislijo, da najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.

Bojan Žvikart je besedo predal Marjani Pantar Malec, predsednici Komisije za evidentiranje, kandidiranje, volitve in imenovanja KS 90, da predstavi kandidate za člane Nadzornega odbora KS 90.

Marjana Pantar Malec je povedala, da je Komisija za evidentiranje, kandidiranje, volitve in imenovanja KS 90 na podlagi Pravilnika o evidentiranju, kandidiranju, volitvah in imenovanju KS 90 in sklepa Sveta KS 90 z dne 29. 3. 2023, dne 20. 6. 2023 pričela postopke evidentiranja kandidatov za volitve predsednika KS 90 in članov NO KS 90. Rok za evidentiranje je bil do 15. 9. 2023 do 24. ure. Komisija je do zaključka postopka prejela predloge kandidatov s strani treh članic KS 90 ter preverila njihovo ustreznost s Pravilnikom o evidentiranju, kandidiranju, volitvah in imenovanju KS 90. Evidentiran je bil 1 kandidat za predsednika KS 90 in 13 kandidatov za NO KS 90. En kandidat za člana NO KS 90 je kasneje odstopil od kandidature. Dodala je, da vsi kandidati izpolnjujejo merila in kriterije po pravilniku, evidentirani pa so bili znotraj roka za evidentiranje. Vsi kandidati so podali tudi pisno soglasje h kandidaturi.

Za predsednika je bil evidentiran en kandidat, Damjan Volf. Za nadzorni odbor pa je bilo evidentiranih 12 kandidatov. Svet KS 90 je sprejel sklep, da se evidentiranih kandidatov za NO KS 90 ne bi vabilo na kongres, ampak bi se pripravila kratka video predstavitev.

Sledila je video projekcija s kratko predstavitvijo kandidatov za Nadzorni odbor KS 90 po abecednem vrstnem redu: Zoran Dečman, Aleksandra Fajfar, Dževad Gerzić, Gordana Jović, Bogdan Novak, Katarina Novak, Katja Rakar, Ester Veljak, Dušan Vidovič, Aleksander Vinkler, Kristina Vodnik, Denis Rastoder (ni podal predstavitve).

V nadaljevanju je Marjana Pantar Malec na kratko predstavila postopek volitev. Povedala je, da je na kandidatni listi za predsednika KS 90 en kandidat, ki je izvoljen, če je zanj glasovala več kot polovica prisotnih delegatov. Za člane NO KS 90 pa se voli 8 kandidatov, v nadzorni odbor je izvoljenih pet kandidatov, ki so prejeli največje število glasov prisotnih delegatov, preostali trije kandidati so nadomestni člani po vrstnem redu glede števila prejetih glasov za primer, če bi se število članov nadzornega odbora med kongresoma zmanjšalo. Prisotne je pozvala, da pristopijo k volitvam.

Odmor

Odmor je potekal od 12.30 do 13.00.

Razglasitev volilnih rezultatov in verifikacija članov Sveta KS 90

Predsednica volilne komisije Marjana Pantar Malec je podala poročilo o rezultatu volitev. Prebrala je zapisnik volilne komisije o ugotavljanju izidov glasovanja za volitve predsednika in Nadzornega odbora KS 90 (priloga 5).

Skupaj je bilo na seznamu 46 volivcev, ki so bili prisotni. Za predsednika je glasovnico oddalo 44 delegatov, za nadzorni odbor pa 45 delegatov. Zaradi različnih razlogov so bile neveljavne 3 glasovnice za volitve Predsednika KS 90 in nobena za volitve članov Nadzornega odbora KS 90.

Volilna komisija je po opravljenem štetju glasovnic ugotovila naslednje volilne izide:

Kandidat za predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Damjan Volf, je prejel 41 glasov, kar predstavlja 89,13% prisotnih volivcev.

Na podlagi volilnih rezultatov je volilna komisija razglasila, da je bil za predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije z 89,13% glasov izvoljen Damjan Volf.

Posamezni kandidati za petčlanski Nadzorni odbor KS 90 in tri njihove nadomestne člane so dobili naslednje število glasov: Zoran Dečman (32 glasov), Aleksandra Fajfar (30 glasov), Dževad Gerzić (33 glasov), Gordana Jović (23 glasov), Bogdan Novak (34 glasov), Katarina Novak (22 glasov), Katja Rakar (25 glasov), Denis Rastoder (26 glasov), Ester Veljak (27 glasov), Dušan Vidovič (29 glasov), Aleksander Vinkler (34 glasov), Kristina Vodnik (33 glasov). Veljavnih je bilo skupno 45 glasovnic.

Na podlagi volilnih rezultatov je volilna komisija razglasila, da so bili v Nadzorni odbor KS 90 izvoljeni: Bogdan Novak, Aleksander Vinkler, Dževad Gerzič, Kristina Vodnik in Zoran Dečman. Volilna komisija je razglasila, da so bili kot trije nadomestni člani Nadzornega odbora KS 90 izvoljeni: Aleksandra Fajfar, Dušan Vidovič in Ester Veljak.

Novi predsednik KS 90, Damjan Volf, se je prisotnim iskreno zahvalil za podano zaupanje in na vse apeliral, da se v prihodnosti med seboj bolj poslušajo in s tem ne samo ohranijo KS 90, ampak jo tudi ojačajo.

Obravnava in sprejem programskih smernic za naslednje 4-letno obdobje
Sprejem sklepov in resolucij 8. Kongresa KS 90

Predsednik KS 90 Damjan Volf je predstavil programske usmeritve za naslednje 4-letno obdobje (priloga 6), ki jih je pripravila Komisija za program in resolucije KS 90. Pri pripravi tega dokumenta je bil velik poudarek dan na analizi trenutnega stanja in ukrepih, na katerih naj bi slonelo delovanje KS 90 v naslednjem mandatnem obdobju. V programskih usmeritvah so izpostavljena tri glavna področja: socialna politika (zdravstveni sistem, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, univerzalni temeljni dohodek), trg dela (zaposlovanje, kolektivne pogodbe, dohodkovna politika, delavsko soupravljanje, varnost in zdravje pri delu) in zakonodajno-pravno področje (socialna in pravna država, izobraževanje in usposabljanje, socialni dialog). Zelo pomembno je tudi področje medsindikalnega sodelovanja. Ob tem je predsednik KS 90 izpostavil, da je potrebno ohraniti sindikalno solidarnost. Želeli bi torej, da bi KS 90 na strokovnem, sindikalnem in družbenem pogledu z odprtostjo za sodelovanje in povezovanje z enako mislečimi sindikati, postala ne samo bolj prepoznavna, ampak tudi delavska sindikalna centrala, ki bo zgled proaktivnega delavskega boja.

Predsednik delovnega predsedstva Bojan Žvikart je povedal, da so bile vezano na programske usmeritve pripravljene tri resolucije, ki jih je v nadaljevanju prav tako predstavil predsednik KS 90 Damjan Volf.

V resoluciji o spreminjanju ZDR-1 (priloga 7) je izpostavljeno, da gre za t.i. malo delavsko ustavo, z njo pa se vodstvu KS 90 daje zavezo, da okrepi svoje aktivnosti v kontekstu, da se v zakonu o delovnih razmerjih uredijo vse pravice in obveznosti na način, da se popravijo pomanjkljivosti, ki so se do sedaj izkazale v praksi.

V resoluciji o zdravstveni zakonodaji in sistemu zdravstvenega zavarovanja (priloga 8) je glavna nit, da se ohrani sistem javnega zdravstva, ki mora temeljiti na elementih solidarnost, univerzalnosti, dostopnosti, vzajemnosti, enakosti in nepridobitnosti. Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje se mora odpraviti, nadomestiti pa se ga mora po načelu solidarnosti, z določitvijo odstotka od prejemkov zavarovanca. Ob tem se pravice iz zdravstvenega zavarovanja ne smejo zmanjšati, prebivalstvu pa mora biti zagotovljena dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva.

V resoluciji o spreminjanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (priloga 9) je izpostavljeno, da se ne pristaja na kakršno koli povečanje števila let delovne dobe in upokojitvene starosti, prvi cilj kakršne koli reforme pokojninske zakonodaje pa mora biti ta, da bo delavec z izpolnjenimi pogoji za upokojitev prejel pokojnino, s katero bo lahko dostojno živel v tretjem življenjskem obdobju.

Predsednik delovnega predsedstva je odprl razpravo:

Euro Brozič, predsednik SU KS 90, je najprej čestital novoizvoljenemu NO KS 90 in predsedniku KS 90. Povedal je, da ga veseli, da je v predstavljenih dokumentih velik pomen na pokojninski zakonodaji in statusu obstoječih upokojencev in dodal, da bosta delegata SU KS 90 pri glasovanju to podprla. Poudaril je, da je potrebno KS 90 podpreti ne samo z besedami, ampak tudi z ustrezno članarino in ustreznimi kadri, da se bodo lahko zadeve, o katerih se je govorilo na kongresu, realizirale. Prisotne je prosil, da kongres zaključijo z zavedanjem, da je to »hiša«, ki jo je treba vzdrževati, ne pa porušiti. Izrazil je mnenje, da je pomemben vsak član, moč vsakega posameznika pa se potencira v moč organizacije. Dodal je, da SU KS 90 podpira vodstvo, program in resolucije, ker je to edina izbira, je pa dejstvo, da je vsak imel možnost sodelovati pri teh dokumentih. Ob zaključku je dodal, da je potrebno narediti vse, da se organizacijo ohrani.

Bojan Žvikart je povedal, da je bil zraven, ko se je ustanavljala KS 90 in je že 10 let aktiven tudi kot upokojenec. Izrazil je mnenje, da bi bilo potrebno delati na tem, da se pridobljeno znanje prenaša tudi na mlajše, da bi jih nekoč lahko zamenjali, saj je to velik problem tako v KS 90 kot sindikalizmu na splošno.

V nadaljevanju je Mitjo Vukovića prosil, da v imenu Komisije za statut in akte KS 90 predstavi predloge sprememb in dopolnitev Statuta KS 90 (priloga 10). Ta je povedal, da se prvi predlog spremembe 3. člena statuta nanaša na sedež KS 90, ki bi se glede na okoliščine, zaradi katerih naj ne bi bilo možno ohraniti sedeža na Resljevi 7, ter iz razlogov praktičnosti in ekonomičnosti prenesel v Koper, na Trg Brolo 2. Druga dva predloga spremembe v 43. in 52. členu pa se nanašata na možnost nepoklicnega opravljanja funkcije predsednika KS 90, da bi lahko novoizvoljeni predsednik KS 90 ostal zaposlen na Obalni sindikalni organizaciji – KS 90.

Predsednik delovnega predsedstva Bojan Žvikart je povedal, da je bila ob tem podana pripomba, da bi se v primerih spora v med dvema organizacijama moral predsednik izločiti iz odločanja. Matija Zupančič, predsednik Sindikata pilotov Ministrstva za obrambo, je pojasnil, da bi to bilo smiselno v primeru, če pride do spora med članico, v kateri je zaposlen predsednik KS 90, in drugo članico. Predlagal je, da se v pravilniku o arbitraži določi, da v takem primeru zaradi konflikta interesov odloča Svet KS 90. Bojan Žvikart je predlagal, da bi prepustili Svetu KS 90, da oblikuje sklep o tem, da se pravilnik o arbitraži uskladi s to pripombo.

Na glasovanje je bil dan sklep: “Sprejemamo dane programske usmeritve 8. Kongresa KS 90.”