IZJAVA ZA JAVNOST OB ZAČETKU ZBIRANJA 40.000 PODPISOV ZA RAZPIS REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA RAZVOJ SLOVENIJE ZAKONU ZA RAZKROJ SLOVENIJE

Javni poziv  Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo – Zagotovite državljankam in državljanom možnost oddaje podpisov!

Že od samega začetka zbiranja e-podpisov opažamo, da ima ogromno državljank in državljanov težave pri oddaji e-podpisa. S terena nam javljajo, da postopki trajajo nenormalno dolgo, da se sistem zatika, da stran ni dosegljiva, da se v fazi oddaje podpisa stran ustavi ali pa da ne prejmejo potrditvenega e-sporočila in ne vedo, ali so podpis oddali ali ne. Da težave obstajajo, ste objavili na svoji spletni strani, pri čemer ste prikladno pozabili navesti, zakaj do težav prihaja in kdaj ter kako jih nameravate odpraviti.

Šest reprezentativnih sindikalnih central so začeli zbirati 40000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu

Šest reprezentativnih sindikalnih central so uradno začeli zbirati 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Šest reprezentativnih sindikalnih central smo na upravnih enotah in prek spleta uradno začeli zbirati 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Vodilni predstavniki sindikatov smo svoje podpise simbolično oddali na Upravni enoti Ljubljana. S kampanjo, ki poteka pod geslom »Proti razkroju Slovenije«, želimo doseči razpis naknadnega zakonodajnega referenduma in preprečiti uveljavitev maja sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije. Za zbiranje potrebnih 40.000 overjenih podpisov imamo na voljo 35 dni.

IZJAVA ZA JAVNOST OB ZAČETKU ZBIRANJA 40.000 PODPISOV ZA RAZPIS REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA RAZVOJ SLOVENIJE ZAKONU ZA RAZKROJ SLOVENIJE

IZJAVA ZA JAVNOST OB ZAČETKU ZBIRANJA 40.000 PODPISOV ZA RAZPIS REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA RAZVOJ SLOVENIJE – ZAKONU ZA RAZKROJ SLOVENIJE

Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, bomo z jutrišnjim dnem, torej s 1. 9. 2026, začele z zbiranjem 40.000 overjenih podpisov v podporo referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki smo ga poimenovale ZAKON ZA RAZKROJ SLOVENIJE. Zadostno število podpisov moramo zbrati v roku 35 dni, torej do vključno 5. oktobra 2026. Gre za drugo fazo zbiranja podpisov, ki sledi prvi fazi, v kateri smo morali zbrati 2.500 podpisov, vendar nam jih je zaradi velikega odziva ljudi uspelo v zgolj nekaj dneh zbrati več kot 47.000.

TISKOVNA KONFERENCA PRED ZAČETKOM ZBIRANJA PODPISOV

TISKOVNA KONFERENCA PRED ZAČETKOM ZBIRANJA PODPISOV

Jutri, 31. avgusta ob 11. uri bomo imeli tiskovno konferenco pred začetkom zbiranja 40.000 overjenih podpisov za referendum proti razkroju Slovenije. Govorili bodo: Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in prvopodpisani pod pobudo za referendum. Andrej Zorko, predsednik ZSSS. Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam. Damjan Volf, predsednik KS 90. Zdenko Lorber, predsednik SZS Alternativa. Evelin Tožbar, predsednica KNSS Neodvisnost. Zdaj gre zares. Spremljajte nas in skupaj smo MOČNEJŠI.

Javni poziv

Pobuda za uskladitev zneskov dohodninskih olajšav in višine davčnih razredov po ZDoh-2 ter neobdavčenih zneskov, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Sindikalne centrale, zveze, konfederacije, članice Ekonomsko socialnega sveta RS (sindikalne centrale) podajamo na podlagi 118. in 122. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) pobudo, da se opravi posvetovanje Vlade s socialnimi partnerji o določitvi koeficientov uskladitve zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov po ZDoh-2 za leto 2027. Glede na določila ZDoh-2 morajo navedeni koeficienti znašati najmanj 50 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), če je ta pozitivna.Rast plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij 2026 leta v primerjavi z mesecem junijem 2025 znaša po podatkih SURS 8,3%. Sindikalne centrale predlagamo, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10%. V tem primeru bi se npr. splošna davčna olajšava dvignila iz 5.551,93 EUR na 6107,12 EUR. S tem bi v zelo kratkem času lahko zagotovili rast neto plač in realno rast razpoložljivega dohodka delavk in delavcev.

Logo min

Javni poziv staršem in delodajalcem ob začetku šolskega leta 2026/2027

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije ob začetku šolskega leta opozarjamo, da se bo pouk v šolskem letu 2026/2027 začel v torek, 1. septembra 2026. Za tisoče otrok bo to prvi korak skozi šolska vrata in začetek novega življenjskega poglavja. Za njihove starše pa eden tistih trenutkov, ki jih ni mogoče prestaviti, ponoviti ali nadomestiti pozneje. 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ima delavec zaradi osebnih okoliščin pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, pri spremstvu otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan pa najmanj en delovni dan. Pravica pripada obema zaposlenima staršema in velja za vse ne glede na dejavnost oziroma sektor.

Za prvi šolski dan prvošolca pripada dodatni plačani dopust

Za prvi šolski dan prvošolca pripada dodatni plačani dopust

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije starše bodočih prvošolcev poziva, naj izkoristijo pravico do dodatnega dne plačanega dopusta za spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan.Pravica velja od leta 2020 in pripada obema staršema, ne glede na dejavnost ali sektor, v katerem sta zaposlena. Gre za izredni dopust, za katerega mora zaposleni pravočasno zaprositi delodajalca in predložiti dokazilo, da otrok vstopa v prvi razred.V sindikalni konfederaciji opozarjajo, naj starši pravice ne opustijo zaradi kadrovske stiske ali pritiska na delovnem mestu. Delodajalce pa pozivajo, naj zaposlenim omogočijo koriščenje dopusta in pokažejo razumevanje tudi do staršev starejših šolarjev, kjer organizacija dela to dopušča.

Predlog sprememb Zakona o tujcih finančno breme tečaja slovenskega jezika in izpita prelaga z države na tujega delavca

Predlog sprememb Zakona o tujcih finančno breme tečaja slovenskega jezika in izpita prelaga z države na tujega delavca

Predlog sprememb Zakona o tujcih, ki ga predlaga vlada, med drugim prinaša tudi znižanje financiranja tečajev slovenskega jezika za tujce in ukinja brezplačno prvo opravljanje izpita iz znanja slovenščine. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije menijo, da bi moral to obveznost od države prevzeti delodajalec in ne tuji delavec. V sindikatu opozarjajo, da je vprašanje znanja slovenskega jezika neposredno pozvano z varnostjo in zdravjem pri delu, poznavanjem delavskih pravic, kakovostjo opravljenega dela ter dejansko vključitvijo tujega delavca v slovensko družbo. Več v pogovoru s predsednikom Sindikata KS 90 Damjanom Volfom.

Logo min

Izjava za medije Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozdravljamo predlog Evropske komisije, da 8. avgust postane Evropski dan spomina na žrtve nezgod pri delu, vendar opozarjamo, da Evropa in Slovenija delavcem dolgujeta bistveno več kot še en spominski dan na koledarju. Največje spoštovanje do tistih, ki so zaradi dela izgubili življenje, je preprečiti nove smrti, največja odgovornost do živih pa preprečiti, da bi jim delo počasi jemalo zdravje. Evropska komisija je 7. avgusta 2026, ob 70. obletnici tragedije v belgijskem rudniku Bois du Cazier v Marcinellu, kjer je 8. avgusta 1956 umrlo 262 delavcev dvanajstih narodnosti, predlagala uvedbo vsakoletnega Evropskega dneva spomina na žrtve nezgod pri delu, ki naj bi ga obeleževali 8. avgusta. V KS 90 pobudo podpiramo, vendar opozarjamo, da spominski dan sam po sebi ne bo rešil niti enega življenja. Delavec nima nič od lepih besed, če mora naslednje jutro ponovno stopiti na nevarno delovno mesto, nič od evropskih deklaracij, če delodajalec varnost in zdravje pri delu še vedno razume predvsem kot strošek, in nič od popolne dokumentacije, če se pravila za vrati podjetja ne izvajajo.

Damjan VOLF 03

Pravica do odklopa pogosto pravica le na papirju?

Pravica do dopusta je tesno povezana s pravico do odklopa, ki je kot del zakona v veljavi slabi dve leti. Delodajalci se v zvezi s to pravico zavzemajo za prilagodljivost, sindikati pa svarijo pred nenehnim komuniciranjem prek telefona, ki da se delavcem zažira v zasebno življenje. Inšpektorat je lani zaznal 18 kršitev te pravice, letos doslej 23.
Slovenija je bila ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa – kot del zakona o delovnih razmerjih je v veljavi od novembra 2024. Država se je za poseg v t. i. malo delavsko ustavo odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.
Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.