Vročinski valovi niso več izjema, zato mora biti varstvo zdravja in varnosti delavcev v ospredju tudi v poletnem času.

Vročinski valovi niso več izjema, zato mora biti varstvo zdravja in varnosti delavcev v ospredju tudi v poletnem času.

Vročina ni vprašanje udobja ali osebne občutljivosti. Zmanjšuje delovno storilnost, zbranost, sposobnost presoje in hitrost odzivanja. Povečuje možnost napak in nezgod ter lahko povzroči dehidracijo, mišične krče, glavobol, slabost, vrtoglavico, omedlevico, vročinsko izčrpanost in življenjsko nevaren vročinski udar. Inšpektorat Republike Slovenije za delo opozarja (IRSD), da so visoke temperature pomembno tveganje za zdravje in varnost pri delu, delodajalci pa morajo tveganja zaradi vročine prepoznati, oceniti in obvladovati. Mednarodna organizacija dela (MOD) ocenjuje, da je prekomerni vročini pri delu izpostavljenih več kot 2,4 milijarde delavcev, z njo pa je letno povezanih približno 22,85 milijona poškodb pri delu in skoraj 19.000 smrtnih primerov.

Vse se konča pri plastenki vode sindikati od države zahtevajo protokol

Vse se konča pri plastenki vode Sindikati od države zahtevajo protokol

Vročinski valovi tudi v Sloveniji niso več izredni dogodki, temveč žal postajajo stalnica. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato menijo, da prilagajanje dela ne sme biti prepuščeno presoji posameznih delodajalcev, ampak bi morala država uvesti enoten protokol za delo v vročini, vezan na vremenska opozorila Agencije RS za okolje (Arso). “Skrb se začne in konča pri plastenki vode” Kot so zapisali v konfederaciji, dela na številnih delovnih mestih še vedno potekajo, kot da so razmere običajne. “Delovni urniki ostajajo nespremenjeni, norme enake, roki nedotakljivi, skrb za zdravje delavcev pa se prepogosto začne in konča pri plastenki vode,” so navedli.