Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je opozoril, da podporniki vedno znova ponavljajo, da zakon vsem nekaj daje: “Ampak prav nihče me ne bo prepričal, da v tem času, ko dejansko kapital pridobiva moč, ko se kljub rekordni zaposljivosti in rekordni nizki brezposelnosti izkoriščanje delavstva samo še povečuje, da živimo v sistemu, ki vsem nekaj daje.”
Izpostavil je tudi predvidene spremembe pri regresnih zahtevkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Zakon predvideva, da običajna malomarnost delodajalca ne bi več zadostovala za regresni zahtevek, temveč bi bilo treba dokazati hudo malomarnost. V takšnem primeru bi bil zahtevek omejen na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove, medtem ko bi pri namernem ravnanju delodajalec škodo še naprej povrnil v celoti.
Regres izplačan, nekateri šefi pa že čakajo zaposlene pri bankomatih
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so ob današnjem izteku skrajnega zakonskega roka za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2026 opozorili na po njihovem eno temeljnih vprašanj spoštovanja delavskih pravic in socialne pravičnosti. Poudarjajo, da so plače, regresi in drugi prejemki pravice zaposlenih, ne pa nagrade za njihovo poslušnost. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec regres za letni dopust praviloma izplačati najpozneje do 1. julija tekočega leta, samo ob izpolnjenih zakonskih pogojih, torej v primeru nelikvidnosti in če takšno možnost dopušča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, se lahko rok podaljša najpozneje do 1. novembra. V Konfederaciji sindikatov 90 so še posebej kritični do nedopustnih praks, pri katerih delodajalec regres formalno izplača, nato pa od zaposlenega zahteva, da ga v celoti ali deloma dvigne in mu ga vrne v gotovini.
KS 90: Državno premoženje ni zasebni hranilnik kapitala, temveč skupna dediščina generacij
Sindikat KS 90 pred referendumom o intervencijskem razvojnem zakonu poudarja, da država že desetletja pomaga gospodarstvu, čeprav bi po njihovem mnenju morala biti predvsem servis ljudem, ne pa servis gospodarstvu.”Slovenska država gospodarstvu že desetletja zagotavlja izjemno obsežno neposredno in posredno finančno podporo. Ko gospodarstvo potrebuje pomoč, je država njegov nepogrešljivi partner. Ko pa država potrebuje sredstva za pokojnine, zdravstvo, šolstvo in socialno varnost, postane za nekatere nenadoma prevelika, predraga in neučinkovita. Takšno razumevanje vloge države ni zgolj dvolično, temveč dolgoročno nevarno za prihodnost naše družbe,” so v sporočilu za javnost zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90).
Sindikati opozarjajo, da Slovenija še ni uzakonila več razkrivanja informacij o plačah
V Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) Slovenije so spomnili, da bodo morali kandidati za zaposlitev skladno z direktivo pravočasno dobiti informacijo o začetni plači oziroma plačnem razponu, zaposleni bodo imeli pravico do informacij o povprečnih plačah za primerljivo delo, delodajalci pa bodo morali zagotavljati preglednejša in objektivna merila vrednotenja dela.Namen teh pravil ni razkrivanje osebnih plač posameznih sodelavcev, temveč preprečevanje neupravičenih razlik in diskriminacije, je poudaril predsednik KS 90 Damjan Volf.”V EU-ju ženske še vedno v povprečju zaslužijo 11,1 odstotka manj na uro kot moški, kar opozarja na širše strukturne neenakosti, povezane tudi z vrednotenjem poklicev, možnostmi napredovanja in razporeditvijo skrbstvenega dela.
Sindikati nasprotujejo nameri, da bi minimalno plačo prihodnje leto uskladili le z inflacijo
Sindikati so presenečeni, da so za namero ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, da bo minimalno plačo za leto 2027 z namenom večje predvidljivosti za gospodarstvo skušalo uskladiti še letos, in sicer verjetno le z inflacijo, izvedeli prek medijev. Za to je nujen socialni dialog, so navedli v KS 90 in dodali, da minimalna plača ni miloščina.”Večji predvidljivosti načeloma ne nasprotujemo, odločno pa nasprotujemo temu, da bi ta postala izgovor za omejevanje rasti najnižjih plač. Če gospodarstvo potrebuje predvidljivost poslovanja in ustvarjanja dobičkov, potem delavstvo še toliko bolj potrebuje predvidljivost dostojnega življenja,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 (KS) Slovenije.
Sindikati po odkritju nezakonite tovarne zahtevajo ukrepanje
Trgovina z ljudmi je ena najhujših oblik teptanja človekovih pravic, ki se lahko skriva tudi za navidezno običajnimi gospodarskimi dejavnostmi, ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90). Ob odkritju nezakonite tovarne cigaret pri Lendavi od pristojnih zahtevajo odločne ukrepe, in ne le načelne obsodbe trgovine z ljudmi.» V EU je bilo v letih 2023 in 2024 evidentiranih več kot 20.000 žrtev trgovine z ljudmi, kar predstavlja 16,1-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim dveletnim obdobjem. Toda za temi številkami niso statistične enote, temveč ljudje, ki so jim bile odvzete osnovne pravice, številne žrtve pa ostajajo neodkrite. Najbolj skrb vzbujajoči niso samo tisti, ki jih statistika prepozna, temveč vsi tisti, ki jih družba nikoli ne vidi,« so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90).
KS 90 proti združevanju referendumov: Interventni zakon si zasluži vso pozornost
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije (KS 90), ena od pobudnic zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj, poziva, naj na dan referenduma o tem zakonu ne bo tudi drugih referendumov. Tako pomemben zakon si zasluži vso pozornost, ne pa da se skuša z združevanjem različnih referendumskih vprašanj zamegliti njegovo vsebino, pravi. V KS 90 pričakujejo, da bo referendumska kampanja temeljila na argumentih, preverljivih podatkih in spoštovanju različnih stališč, ne pa na diskreditacijah, osebnih napadih, manipulacijah in ustvarjanju umetnih delitev, so zapisali v sporočilu ob današnjem odločanju DZ o datumu referenduma. Predlagana je nedelja, 6. decembra.
Sindikati opozarjajo na pasti nove ureditve dolgotrajne oskrbe
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivajo k sistemski ureditvi položaja zaposlenih, ki skrbijo za starejše, bolne in druge pomoči potrebne ljudi. Skrbi jih širjenje možnosti pogodbenega sodelovanja s samostojnimi podjetniki kot enega od odgovorov na pomanjkanje zaposlenih, so danes sporočili. “Septembra sprejeti interventni zakon sicer prinaša določene dobrodošle rešitve, med drugim začasne dodatke zaposlenim, vendar hkrati odpira vprašanje, ali država res odpravlja vzroke kadrovske stiske ali zgolj blaži njene posledice,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Sindikati zbrali 43 tisoč podpisov za referendum o intervencijskem zakonu
Uspešno zbiranje podpisov je pokazalo, kaj se zgodi, ko šest sindikalnih central stopi skupaj, je ob koncu akcije Proti razkroju Slovenije sporočil predsednik Konfederacije sindikatov 90 (KS 90) Slovenije Damjan Volf. “Pokazalo je, da sindikalno gibanje ni nemočno in da solidarnost ni beseda iz preteklosti. Ko združimo ljudi okoli skupnega cilja, lahko kapital razpolaga z več denarja, politika z več oblastnimi vzvodi, toda na naši strani ostane nekaj, česar ni mogoče kupiti, in to so ljudje,” je poudaril. Kot je dejal, so s tem dobili pomembno bitko, “vojna za ohranitev socialne države pa še ni dobljena”, saj bo končna odločitev padla na referendumu.
Sindikati ogorčeni zaradi diskreditacij: Mi ostajamo pri argumentaciji
V sindikatih so ogorčeni zaradi tehničnih težav in diskreditacij, s katerimi se spopadajo pri zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. “Očitno je, da predlagatelji nimajo resnih argumentov in so se preusmerili v diskreditacijo sindikatov. Mi bomo vztrajali pri argumentaciji,” je dejal vodja KSJS Branimir Štrukelj. Predstavniki šestih sindikalnih združenj so na današnji novinarski konferenci v Mariboru pozvali ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza k jasnim odgovorom, zakaj še dva tedna po začetku zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu prihaja do tehničnih težav pri elektronski oddaji podpisa. “Državi očitno ni v interesu, da bi ljudje soodločali,” je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.










