Tuje delo v Sloveniji: pregled stanja, tveganj in priložnosti
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Obalna sindikalna organizacija – KS 90 smo v okviru projekta Socialni partner za socialni dialog IV – Vključujoč DI@LOG pripravili obsežno analizo vpliva zaposlovanja tuje delovne sile v Sloveniji. Zaposlovanje tujih delavcev v Sloveniji ni več obrobno vprašanje posameznih panog – postalo je strukturni element delovanja slovenskega trga dela. Ta razvoj ni zgolj posledica začasnega pomanjkanja kadra, temveč odraz dolgoročnih demografskih sprememb in vse večje odvisnosti določenih panog od tuje delovne sile.
| 15,7 % delež tujih zaposlenih leta 2025 | 147.000 zaposlenih tujih državljanov | 6,6 % delež tujih zaposlenih leta 2011 – izhodišče |
Kje in kako se zaposlujejo?
Tuji delavci so skoncentrirani v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu in gostinstvu – delovno intenzivnih panogah z večjo fluktuacijo in manj stabilnimi oblikami zaposlitve.
99 % vseh delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav je bilo v letu 2025 izdanih državljanom Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Formalna enakost – dejanska ranljivost
Zakonodaja tujim delavcem zagotavlja enako obravnavo kot domačim. Analiza pa pokaže, da formalna enakost pogosto ne pomeni dejanske. Ključen problem je vezanost dovoljenja za prebivanje in delo na konkretnega delodajalca – delavec je v položaju povečane odvisnosti: izguba zaposlitve za tujca pomeni tveganje za izgubo statusa prebivanja.
Inšpektorat RS za delo je v letu 2025 ugotovil:
— 52 kršitev zakona o zaposlovanju tujcev
— kršitve minimalnih standardov nastanitve delavcev
— nepravilnosti pri plačilu, delovnem času in agencijskem delu
Obalno-kraška regija
Regija z najvišjim deležem tujih državljanov med vsemi slovenskimi regijami (15,7 %) kaže, kako se splošni trendi odražajo lokalno.
| 24,7 % tujih državljanov med vsemi brezposelnimi v regiji | 61 % tujih delavcev zaposlenih za določen čas | 36–45 prevladujoča starostna skupina brezposelnih tujcev |
Institucije zaznavajo jasne ovire: jezikovne težave, nepoznavanje pravic, stanovanjska problematika in administrativna zahtevnost postopkov.
Projekt Vključujoč DI@LOG: konkretni odzivi
Na podlagi ugotovitev analize v okviru projekta pripravljamo:
— Priročnik za sindikalne zaupnike z praktičnimi smernicami
— Digitalno orodje ChatBOT za informiranje tujih delavcev o pravicah
— Ciljno usmerjena usposabljanja za sindikalne zaupnike
— Strokovno telo za prenos dobrih praks v Obalno-kraški regiji
Projekt sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropska unija iz ESS+. Projekt se sofinancira iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela«, specifičnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganje za zdravje (ESS+). https://evropskasredstva.si/