Sredi novembra lani je začela veljati zakonska pravica zaposlenih do odklopa. Vsi delodajalci še vedno niso sprejeli ustreznih ukrepov, opozarjajo sindikati. Inšpektorji pa so do zdaj našteli deset kršitev delavske pravice do odklopa.
Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.
Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.
Skladno s pravico do odklopa delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom tako ni na razpolago delodajalcu, ta pa mora imeti z namenom konkretizacije te pravice vzpostavljene ustrezne ukrepe, so za STA povzeli na ministrstvu.
Med glavnimi ukrepi so navedli ozaveščanje delavcev in izobraževanje o pomenu pravice do odklopa, usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij, usposabljanje vodij ter ukrepe tehnične narave, na primer vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času, obvestilo v elektronski pošti, da naslovniku ni treba odgovarjati v času odklopa ipd.
Vedno več je poklicev, kjer delajo “petke in svetke”
A sindikati s stanjem na terenu niso zadovoljni. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so za STA pojasnili, da je bila konkretizacija pravice do odklopa korak v pravo smer, a le za delavce, ki opravljajo delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka.
“Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, kjer delajo ‘petke in svetke’ in tukaj se sistem klicanja med prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še okrepil. Delavci so prek službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih, na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu,” je stanje opisal predsednik KS 90 Damjan Volf.
V tej sindikalni centrali tudi opozarjajo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki kljub predpisanim globam za odgovorne osebe niso vzpostavili ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa. Pokazalo se je, “da sodijo slovenski delodajalci med svetovne rekorderje po izigravanju delovne zakonodaje, saj ob načrtnem pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju”, je bil oster Volf.
Nenehno komunikacijsko bombardiranje
Ker se organizacije razlikujejo po dejavnostih in naravi delovnega procesa, zakonodaja delodajalcem omogoča prilagodljivost pri uvajanju konkretnih rešitev, so medtem za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za delo. “Ključno je, da so ukrepi učinkoviti in prilagojeni posebnostim dela, obenem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do odklopa,” so dodali.
“Pri tem je zelo pomembno, da so delavci z ukrepi dejansko seznanjeni. Naloga delodajalcev je, da morajo delavce ozaveščati glede nevarnosti nenehne izpostavljenosti komunikacijski in informacijski tehnologiji,” so podčrtali.
Inšpektorji naj bi sicer v prvih mesecih na tem področju delovali predvsem “napotilno” in “svetovalno”. Pri nadzorih preverjajo, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe oz. ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje pravice do odklopa v praksi, doslej pa so zaznali deset kršitev.
Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, lahko, če ne zagotovijo te pravice, kaznujejo z globo v vrednosti od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z od 300 do 2000 evrov globe, delodajalce posameznike pa z globo, vredno od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba. Dokazno breme je po zakonu v primeru spora oz. očitkov delavca na strani delodajalca.
Pravica do odklopa in kakovosten počitek
Na inšpektoratu so ocenili, da je ta pravica ključna za zagotavljanje kakovostnega počitka, varovanje zasebnega življenja ter preprečevanje negativnih vplivov na zdravje zaradi čezmernega dela in stalne dosegljivosti.
V sindikatu KS 90 pa so njeno nujnost argumentirali z veliko rastjo absentizma. Število primerov bolniških dopustov se je po njihovih navedbah med letoma 2015 in 2023 skoraj podvojilo, zraslo je z 859.615 na 1,64 milijona, skok pa naj bi bil tudi posledica stalne dosegljivosti.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med zdravstvenimi posledicami stalne dosegljivosti delavcev, ki jo spremljajo pomanjkanje prostega časa in težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, omenjajo utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavobole, težave z vidom, kostno-mišična obolenja in podobno.
