Ljubljana, 27. 5. 2026
Skupna izjava za javnost reprezentativnih sindikalnih central ob odločitvi Državnega zbora o zavrnitvi referenduma in o noveli Zakona o delovnih razmerjih
V reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko socialnega sveta, z razočaranjem sprejemamo odločitev Državnega zbora Republike Slovenije, s katero je odločil o nedopustnosti naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu za razvoj Slovenije. Po našem prepričanju zakon vsebuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame. Sprašujemo se, kaj bi lahko bilo bolj primerno in pomembno za neposredno odločanje ljudstva, kot je to zakon, ki nakazuje nadaljnjo smer upravljanja države in ki, po lastnih besedah zagovornikov zakona, zadeva vsakogar? Sindikalne centrale se ne strinjamo z odločitvijo Državnega zbora o nedopustnosti referenduma, zato bomo zahtevale njegovo presojo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
V zvezi s predmetnim referendumom ponovno opozarjamo na nesprejemljiv in nedopusten pritisk na sindikate, pobudnike referenduma, z novelo Zakona o delovnih razmerjih, ki ukinja obveznost delodajalcev, da zagotavljajo tehnični obračun članarine za sindikate. Poleg dejstva, da gre za grob, enostranski poseg v delovanje sindikatov, brez socialnega dialoga in predvsem brez dialoga s sindikati, ki jih takšna sprememba zadeva, se v zadnjem času v javnosti v zvezi s članstvom v sindikatih, financiranjem sindikatov in sindikalno članarino pojavljajo informacije, ki so popolnoma neresnične, zavajajoče in, ki predstavljajo poskus diskreditacije sindikalnega, delavskega gibanja.
V nasprotju z navedbami in izjavami, ki smo jih v zadnjem obdobju zasledili v medijih, poudarjamo, da je članstvo v sindikatih v Sloveniji že ves čas samostojne Slovenije popolnoma prostovoljno. To je tudi v celoti skladno z načeli, priporočili Mednarodne organizacije dela. Vsaka delavka in delavec se svobodno odloča o tem ali bo član sindikata ali ne. Prav tako se svobodno odloča o tem v kateri sindikat bo posameznik včlanjen.
Poudarjamo, da že danes večina sindikatov omogoča tudi neposredno plačevanje članarine člana sindikatu, čeprav je dejstvo, da v veliki večini primerov obračun izvaja delodajalec. To, da delodajalec zagotavlja tehnični obračun članarine, pa ne pomeni, da delodajalec zagotavlja finančna sredstva za članarino sindikata ali da je članstvo v sindikatu obvezno. Članarino člani plačujejo iz svojih plač, delodajalec pa zagotavlja zgolj tehnični obračun te članarine. Praviloma gre za popolnoma avtomatiziran postopek in za postavko pri obračunu plač, ki je vključena v programske rešitve, namenjene obračunu plač, zaradi česar to ne pomeni nobene dodatne administrativne obremenitve, niti ni bilo to v praksi še nikoli izpostavljeno kot problem.
In če sprememba zakona ne bi pomenila nobene posebne administrativne razbremenitve delodajalcev, bi na drugi strani pomenila veliko dodatno administrativno obremenitev delavk in delavcev, ki bi želeli biti člani sindikata. Nedvomno je prav to tudi pravi namen predlagateljev, t.j. političnih strank, torej otežiti način odvajanja sindikalne članarine in posledično oslabiti moč in stabilnost sindikatov, morda pa tudi »ukiniti« Ekonomsko socialni svet oziroma bistveno zmanjšati njegov pomen. V zvezi s financiranjem sindikatov dodatno poudarjamo, da se sindikati v pretežni meri financiramo iz članarin naših članov in smo zgolj v manjšem deležu financirani iz javnih sredstev. Enako velja tudi za sindikate, ki delujejo v javnem sektorju, saj tudi javni uslužbenci, ki so člani sindikatov, članarino za sindikat plačujejo iz svojih plač.
Vsakdo, ki je bil kadarkoli aktiven v sindikatu, dobro ve, da se je za ohranjanje članstva in še zlasti za pridobivanje novih članov, potrebno močno truditi in da članstvo nikakor ni samoumevno. Člani od svojih sindikatov upravičeno zahtevajo dobro delo, pomoč in podporo, kar predlagatelji s predlogom novele Zakona o delovnih razmerjih otežujejo in onemogočajo.
Poudarjamo, da so poskusi utišanja, ustrahovanja in slabljenja sindikatov v neposrednem nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, Mednarodne organizacije dela, pa tudi domačih institucij, kot npr. UMAR, ki zagovarjajo krepitev socialnega dialoga, katerega predpogoj so močni in tudi finančno neodvisni socialni partnerji.
Predlog Zakona o delovnih razmerjih pomeni najslabšo možno popotnico za socialni dialog z novo vlado in vodi v nov, nepotreben konflikt, ki si ga sindikati ne želimo, se ga pa ne bojimo.
Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, predsednik Andrej Zorko
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, predsednik Jakob Počivavšek
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, predsednik Branimir Štrukelj
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, predsednik Damjan Volf
KNSS-Neodvisnost, predsednica Evelin Tožbar
Slovenska zveza sindikatov Alternativa, predsednik Zdenko Lorber