»Počutimo se prevarane», tako pravijo razočarani delavci izolskega podjetja Humade, ki jih je delodajalec, po več letih dela v koprskem pristanišču, pustil na cesti. V podpis jim je ponudil odpoved delovnega razmerja z napačnim datumom, zaradi česar so ostali s skrajšanim odpovednim rokom in brez pravic, ki jim pripadajo. Nad sporno prakso podjetja Humade so ogorčeni tako v sindikatu kot na zavodu za zaposlovanje, zadevo so prijavili inšpekciji.
Dvig minimalne plače, ki je začel veljati z letošnjim letom, še vedno razdvaja socialne partnerje. Gospodarstveniki poudarjajo, da gre za nepričakovan in strokovno neutemeljen dvig, sindikati pa odločitev ministra za delo oz. vlade pozdravljajo in predlagajo še druge izboljšave.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sporočilo, da bo minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 dalje, znašala 1.481,88 evra bruto. Znesek je določen na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je 17. decembra 2025 pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja in znašajo 791,07 evra. V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) mora biti minimalna plača določena v razponu med 1.372,03 in 1.648,28 evra bruto, pri čemer minister po posvetovanju s socialnimi partnerji določi končni znesek.
Vladna potrditev novega zneska minimalne plače, ki bo po napovedih za leto 2026 znašala 1.482 evrov bruto oziroma približno 1.000 evrov neto, je sprožila burne odzive med socialnimi partnerji. Medtem ko sindikati odločitev vidijo kot nujen korak k večji socialni varnosti, delodajalske organizacije opozarjajo na vpliv ukrepa na konkurenčnost gospodarstva, cene izdelkov in delovna mesta.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije je gostoval v oddaji Primorska kronika na temo Posveta, ki so ga socialni partnerji imeli z ministrom za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem na temo novega zneska minimalne plače v letu 2026. Predsednik je zelo jasno in odločno povedal, da je izredno žalostno, da se moramo socialni partnerji vsako leto pogovarjati o znesku najnižje plače, saj bi moral biti to že rezultat družbene odgovornosti njihovih delodajalcev do delavstva, ki bi se moral rezultirati v znesku, ki omogoča delavstvu dostojno preživetje brez socialnih korektivov.
V koprskem pristanišču po večletnem zatišju ponovno odpirajo vprašanja povezana z zakonitostjo zaposlovanja delovne sile. Po odpravi tako imenovanega IPS sistema oz. izvajalcev pristaniških storitev, so v Luki Koper uvedli posodobljen tristebrni poslovni model, ki še vedno vključuje tudi agencijsko delo in zunanje izvajalce storitev. Ravno pri teh oblikah dela, pa sodne institucije še vedno zaznavajo kršitve delovnopravne zakonodaje.
Leto, ki se je pravkar izteklo so zaznamovale številne spremembe tudi z vidika delovnopravne zakonodaje in s tem položaja delavcev. Danes, na prvi dan novega leta, med drugim stopa v veljavo višje nadomestilo iz naslova brezposelnosti, ki se ni spremenilo že več kot desetletje. Med socialnimi partnerji, ki sodelujejo pri zaščiti pravic delavcev so sindikati. Poglejmo, katere dosežke oz. pridobitve postavljajo v ospredje.
Zagovornik načela enakosti, ki že več let opozarja na diskriminacijo pri nagradi za poslovno uspešnost, je potrdil nov primer diskriminatornega ravnanja pri izplačilu. Na neupravičeno zniževanje in odrekanje izplačila poslovne uspešnosti invalidom in delavcem, ki so (bili) na bolniškem dopustu, opozarja tudi Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Zagovornik je obravnaval prijavo zaposlenega, ki je trdil, da je industrijsko podjetje ob koncu lanskega leta vsem izplačalo enako nagrado za poslovno uspešnost, dodatno pa še nagrado za prisotnost.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da kljub nenehnim javnim zagotovilom delodajalcev, da so zaposleni njihovo največje bogastvo, v praksi še vedno prihaja do grobih in sistematičnih kršitev delovnopravne zakonodaje pri izplačilu poslovne delovne uspešnosti. Na terenu se razkriva resničnost, ki je daleč od bleščečih sloganov, da So delavci, ki naj bi bili ”srce podjetja” prepogosto obravnavani kot strošek, ki ga je treba znižati kjerkoli se da, tudi na račun njihovega zdravja in dostojanstva.
Po napadu na voznika avtobusa na Bavarskem dvoru v Ljubljani sindikata voznikov avtobusov ter delavcev prometa in zvez od pristojnih zahtevata takojšnje ukrepanje. Kot so opozorili, varnost voznikov avtobusov ni privilegij, temveč njihova temeljna pravica, na kar pa so pristojne v preteklosti že večkrat (neuspešno) opozorili. V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije po četrtkovem napadu na voznika avtobusa v Ljubljani od pristojnih zahtevajo takojšnje ukrepanje, saj da je le vprašanje časa, kdaj se bo zgodil naslednji tak dogodek.”Čas poniževanja našega poklica je mimo. Ne bomo več trpeli, da se v imenu dobičkov ogrožajo naša življenja in dostojanstvo,” so v sindikatu zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
