Konfederacija sindikatov 90 Slovenije z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da kljub nenehnim javnim zagotovilom delodajalcev, da so zaposleni njihovo največje bogastvo, v praksi še vedno prihaja do grobih in sistematičnih kršitev delovnopravne zakonodaje pri izplačilu poslovne delovne uspešnosti. Na terenu se razkriva resničnost, ki je daleč od bleščečih sloganov, da So delavci, ki naj bi bili ”srce podjetja” prepogosto obravnavani kot strošek, ki ga je treba znižati kjerkoli se da, tudi na račun njihovega zdravja in dostojanstva.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije se še vedno srečujemo s primeri, ko delodajalci neupravičeno znižujejo ali celo odrekajo izplačilo poslovne delovne uspešnosti delavcem, ki delajo v posebnih okoliščinah, med njimi invalidom, ki delajo krajši delovni čas po odločbi ZPIZ. Prav tako opažamo, da številni delodajalci še vedno uporabljajo bolniško odsotnost kot kriterij za zniževanje ali odvzem poslovne delovne uspešnosti, kot da bi bila bolezen »osebna napaka« delavca in ne zdravstveno stanje, ki ga nihče ne izbere prostovoljno in je pogosto še celo odraz dela v nezdravem in celo nevernem delovne okolju. Mnenja smo, da je takšna praksa nezakonita, neetična in globoko ponižujoča, saj delavca kaznuje ravno v trenutku, ko je najbolj ranljiv. Na to nezakonitost je jasno opozoril tudi Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije, ki je zavzel nedvoumno stališče, da zniževanje izplačila poslovne delovne uspešnosti zaradi bolniškega staleža predstavlja posredno diskriminacijo po drugem odstavku 6. člena v povezavi s 4. členom ZVarD.
Ob vsem navedenem se ponovno razkriva širši poslovni model kapitalizma, ki ga v praksi živimo že desetletja in sicer, da lastniki kapitala prepogosto načrtno vzdržujejo kulturo strahu, negotovosti in tihega pritiska, z jasnim ciljem tako pridobiti čim več »poceni« delovne sile, kot tudi čim bolj učinkovito pretopiti državno srebrnino in zlatnino v svoje zasebne žepe. Njihova »uspešnost« se danes kaže tako v množičnem uvozu »poceni« delovne sile, ki se prepogosto ne zaveda svojih osnovnih delavskih in s tem tudi človekovih pravic, kot tudi v kopici državnih subvencij, ki jih podjetja prejemajo brez zadržkov, in od 5. decembra 2025 še dodatno v »Shemi skrajšanega delovnega časa«, ki naj bi bila namenjena podjetjem v težavah, a se v praksi pogosto uporablja kot današnji priročen mehanizem za socializacijo stroškov in kasnejšo sebično privatizacijo dobičkov. Po drugi strani pa ista podjetja, ki poslujejo z dobički, teh dobičkov ne želijo deliti z vsemi zaposlenimi, temveč jih zadržujejo na vrhu, medtem ko delavcem, ki ustvarjajo realno vrednost, znižujejo pravice, ki jim pripadajo tudi s socialnim dampingom, ki je vedno bolj prisoten še posebej v delovno intenzivnih panogah kot so gradbeništvo, transport, gostinstvo in turizem in cestni potniški promet.
Pri tem pa je treba jasno povedati še nekaj, da s takšnim odnosom do delavstva Slovenija dolgoročno ne bo privlačna niti več za tujo delovno silo. V zadnjih desetih letih se je število tujih delavcev povečalo za več kot 100 tisoč, a tudi ti ljudje ne bodo več pripravljeni delati v okolju, kjer se pravice sistematično kršijo, kjer se delavca kaznuje zaradi bolezni in kjer se dobički kopičijo zgolj na vrhu. Če država in delodajalci mislijo, da lahko na tak način gradijo trajnosten trg dela, se globoko motijo. Zato smo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije jasnega stališča, da bi morala država s svojimi organi takšnim spornim praksam zelo odločno stopiti na prste. Prav tako bi se morale od njih jasno in nedvoumno ograditi delodajalske organizacije, ki prepogosto minimizirajo njihovo škodljivost kršitev delovnopravne zakonodaje in s tem objektivno prispevajo k normalizaciji ravnanj, ki ne bi smela imeti mesta v nobeni civilizirani družbi.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije poudarjamo, da izplačilo poslovne delovne uspešnosti ne bi smela biti miloščina ali prostovoljna gesta delodajalca, temveč osnovna civilizacijska pravica delavca, kadar podjetje doseže rezultate, ki omogočajo njeno izplačilo. Ko delodajalec delavcu izplača nižjo poslovno delovno uspešnost zaradi invalidnosti ali bolniške odsotnosti, ne krši le zakona, temveč zlorablja svojo moč, ruši zaupanje v delovno okolje in razkriva, da so njihovi slogani o spoštovanju delavcev pogosto le prazna retorika brez vsebinske podlage. Takšna praksa je kot hiša, ki je navzven lepo prepleskana, v notranjosti pa počasi a vztrajno gnije. Zato v Konfederacija sindikatov 90 Slovenije pozivamo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, da tem področju pri svojih inšpekcijskih nadzorih daje povečano pozornost, saj je očitno, da se delodajalci na tem področju ne samo izogibajo zakonskim obveznostim, temveč to počnejo prepogosto sistematično in v škodo delavcev. Mnenja namreč smo, da v primerih ko delodajalci ignorirajo zakon in to celo »načrtno« mora biti država tista, ki z odvračilnimi ukrepi pokaže in dokaže, da pomeni biti »pravna in socialna država« več kot le »beseda na belem listu papirja«. Delavci se sami ne morejo boriti proti praksam, ki so pogosto skrite, prikrite ali zavite v birokratske obrazce, ki naj bi opravičevali neopravičljivo, oziroma proti praksam, ki zaradi neustreznega sankcioniranja pristojnih državnih organov hitro postanejo nov poslovno model za povečevanja dobičkov kapitala.
Delavci si zaslužijo spoštovanje in le ne praznih sloganov. Spoštovanje se ne meri v PR kampanjah, temveč v dejanjih, ki priznavajo človeka, njegovo delo in njegovo dostojanstvo. Ko delodajalec delavca kaznuje zaradi bolezni ali invalidnosti, je to tako, kot bi gasilcu očital, daje moker. Takšna logika nima mesta v sodobni družbi. Konfederacija sindikatov 90 Slovenije bo zato še naprej odločno izpostavljala sporne prakse, kjer delodajalci kršijo zakonodajo ali ponižujejo dostojanstvo delavstva in bo vztrajala, da se vsaka kršitev sankcionira z odvračilnimi ukrepi.
Koper, 23. december 2025
Damjan Volf,
predsednik