DZ bo o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu odločal na sredni izredni seji, predlog novele zakona o delovnih razmerjih, o katerem je tekla ostra razprava, pa bo obravnaval po skrajšanem postopku, je sklenil kolegij predsednika DZ-ja.
Kolegij predsednika DZ-ja Zorana Stevanovića je predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel brez razprave, v zvezi s predlogom novele zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih, pa so padale ostre besede. V novi opoziciji, ki predlagane spremembe zavrača, so poudarili, da je skrajšani postopek obravnave povsem neprimeren.
Namestnica vodje poslancev Svobode in podpredsednica DZ-ja Nataša Avšič Bogovič je opozorila, da so poslanci strank SDS in NSi predlog vložili, potem ko so sindikati izrazili ostro nasprotovanje interventnemu zakonu in, da bi ga zaustavili, zbrali več kot 47.000 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o njem. “Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep,” je ocenila.
Prepričana je, da se na ta način udejanja t. i. madžarski model slabitve moči sindikatov pod vlado Viktorja Orbana. Na Madžarskem so leta 2024 ukinili avtomatske odtegljaje članarin v javnem sektorju in do popolne prepovedi sindikalnega organiziranja v oboroženih silah, že leta 2021 pa tudi do prepovedi kolektivnega pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, na primer v zdravstvu, je povzela. “Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika,” se boji.
Vodja poslanske skupine Levica in Vesna ter sokoordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da je bila Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zamišljena kot država, ki se postavlja okoli socialnega dialoga. “Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati,” je poudaril. Predlog novele zakona o delovnih razmerjih pa gre mimo socialnega dialoga in javne razprave, je opozoril.
Pred “hitenjem, histerijo in maščevalnostjo” je posvarila tudi vodja poslanske skupine SD-ja Meira Hot. Kot je navedla, spremembe temeljnega zakona za urejanje delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo in redni postopek. S predlogom se po njenih besedah slabi organiziranost delavcev, “to pa je v nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in avtonomije socialnih partnerjev”. Ponovila je, da se v SD-ju zavzemajo za vpis socialnega dialoga v ustavo, da se ga ne bi več kršilo.
Nova koalicija in Resni.ca očitke o omejevanju sindikatov zavračajo
Ne spreminja se veliko materije, je odločitev za skrajšani postopek v imenu predlagateljev utemeljila vodja poslanske skupine stranke SDS Jelka Godec in zavrnila očitke o omejevanju delovanja sindikatov. “Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da nekdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu,” je zatrdila. Novi opoziciji je ob tem očitala, da je v preteklosti sama “črno na belem omejila stavko” zdravniškega sindikata Fides, s tem ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opraviti v tem času.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je medtem nanizal več argumentov v prid spremembam zakona. Poudaril je, da sistem obveznega ali prisilnega članstva v kateri koli organizaciji zasebnega prava v 21. stoletju v sodobni demokratični družbi ni primeren. Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno, če delodajalec prek svojega računovodstva neposredno odvaja članarino sindikatu, pa je seznanjen s tem, da je nek delavec včlanjen v sindikat, zaradi česar lahko pride do pritiskov nanj. Ob tem se je zavzel še za poseg v zakon o reprezentativnosti sindikatov, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni.
Vodja poslanske skupine stranke Resni.ca Katja Kokot je medtem predstavila stališče predsednika nereprezentativnih Sindikatov Podravja Milana Mesariča, kjer podpirajo tako interventni zakon kot spremembe zakona o delovnih razmerjih. Mesarič se je med drugim zavzel za ukinitev Ekonomsko-socialnega sveta, kjer da sindikalne organizacije “le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost”.
Kolegij je sprejel tudi odločitev, da bodo poslanci na sredini izredni seji odločali o več sodniških imenovanjih. Obravnave predlogov v zvezi z etičnim kodeksom pa vodje poslanskih skupin danes niso opravile. Ta točka bo na dnevnem redu ene od prihodnjih sej kolegija.
Na seji kolegija predsednika državnega zbora znova ostre besede
KS 90 razburil poziv k odpiranju zakona o reprezentativnosti sindikatov
Na razpravo članov kolegija predsednika DZ-ja se je odzval vodja Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Damjan Volf. Posebej se je obregnil ob razpravo vodje poslancev NSi-ja, SLS-a in Fokusa Janeza Ciglerja Kralja in izpostavil, da v Sloveniji ni obveznega ali prisilnega članstva v sindikatih, saj je članstvo prostovoljno, odtegovanje članarine prek delodajalca pa ni razkritje članstva, temveč tehnična storitev, ki jo delavec odobri sam, tako kot odobri odtegovanje za kredit. Poleg tega članstvo v sindikatih po njegovih besedah deluje kot odvračilni ukrep za morebitne kršitve delovne zakonodaje. “Zato je argument o anonimnosti prazen in zlorabljen,” je bil oster.
Posebej ga sicer skrbi morebitno odpiranje zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki naj bi pomenilo neposreden poseg v samo arhitekturo socialnega dialoga oz. v to, kdo sploh sme sedeti za mizo, ko se odloča o pravicah delavcev. “Ko nekdo predlaga, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni, je treba jasno povedati, da to pomeni odpiranje vrat političnemu filtriranju, selekciji in discipliniranju sindikatov,” je posvaril.
Ob tem se čudi, da se na kolegiju ni nihče vprašal, kako predstavniki delodajalcev dokazujejo svojo reprezentativnost oz. ali imajo tudi oni svoj zakon o reprezentativnosti. “Zakaj naj bi bila transparentnost obveznost samo sindikatov, ne pa tudi delodajalskih združenj? Zakaj naj bi bil nadzor usmerjen samo v delavske organizacije, ne pa v tiste, ki sedijo na drugi strani pogajalske mize? Zakaj naj bi se preverjala legitimnost tistih, ki branijo delavce, ne pa tistih, ki branijo kapital,” ga zanima.
Zahteva po preverjanju reprezentativnosti zgolj sindikatov je po njegovih besedah poskus preoblikovanja socialnega dialoga tako, “da bi udobnejši za delodajalce in politiko, manj pa za delavce”. “Je uvod v model, kjer oblast sama izbira, kdo sme biti sindikat in kdo ne. In prav tu se skriva največja nevarnost. Ko oblast enkrat začne posegati v avtonomne družbene institucije, se nikoli ne ustavi pri prvi tarči,” je opozoril. “Najprej utišaš sindikate, nato javne medije, nato civilno družbo in na koncu demokracijo,” je nadaljeval.
Spomnil je še, da je Cigler Kralj na marčnem sindikalnem predvolilnem soočenju “jasno povedal, da je sam zavezan k socialnemu dialogu, da prihaja iz delavske družine in da se mu zdi ključno, da se v socialnem dialogu išče ravnotežje z roko v roki v korist družbe, v kateri živimo”. Z “buldožerskim pristopom” je zdaj v celoti porušil svoje izjave, je sklenil Volf.