ZBRALI SMO DOVOLJ PODPISOV ZA NAKNADNI ZAKONODAJNI REFERENDUM! HVALA VSEM, KI STE STOPILI SKUPAJ Z NAMI!

ZBRALI SMO DOVOLJ PODPISOV ZA NAKNADNI ZAKONODAJNI REFERENDUM! HVALA VSEM, KI STE STOPILI SKUPAJ Z NAMI!

Z velikim ponosom in veseljem sporočamo širši javnosti, našim članicam in članom ter vsem podpornikom, da smo skupaj dosegli ključni cilj – zbrali smo dovolj overjenih podpisov za razpis naknadni zakonodajni referenduma! V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) smo od samega začetka aktivno sodelovali pri celotni akciji ter na terenu z ramo ob rami z delavstvom in civilno družbo usmerjali moči v uspeh te pomembne iniciative. Čeprav so se ob začetku zbiranja na portalu eUprava pojavljale številne sistemske težave in motnje pri oddaji podpisov z digitalnim certifikatom, nas to ni ustavilo. Z izjemno potrpežljivostjo, odločnostjo in vztrajnostjo ste vsi sodelujoči usmerjali ter spodbujali ljudi tako pred upravnimi enotami na stojnicah kot na spletu.

Sindikati ogorčeni zaradi diskreditacij Mi ostajamo pri argumentaciji

Sindikati ogorčeni zaradi diskreditacij: Mi ostajamo pri argumentaciji

V sindikatih so ogorčeni zaradi tehničnih težav in diskreditacij, s katerimi se spopadajo pri zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. “Očitno je, da predlagatelji nimajo resnih argumentov in so se preusmerili v diskreditacijo sindikatov. Mi bomo vztrajali pri argumentaciji,” je dejal vodja KSJS Branimir Štrukelj. Predstavniki šestih sindikalnih združenj so na današnji novinarski konferenci v Mariboru pozvali ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza k jasnim odgovorom, zakaj še dva tedna po začetku zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu prihaja do tehničnih težav pri elektronski oddaji podpisa. “Državi očitno ni v interesu, da bi ljudje soodločali,” je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.

Sindikati glasno iz Maribora Zakon jemlje delavcem napadi nas ne bodo utišali

Sindikati glasno iz Maribora: Zakon jemlje delavcem, napadi nas ne bodo utišali

Ob zapletih pri zbiranju podpisov so sindikalni predstavniki opozorili še na žalitve, zavajajoče navedbe o učinkih zakona in poskuse omejevanja njihovega delovanja. “Toda žaljivka ni argument, diskreditacija ne zapolni luknje v pokojninski blagajni,” je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Spomnil je, da so sindikati pred sprejetjem zakona zahtevali socialni dialog, vendar po njegovi oceni niso bili obravnavani kot enakovreden partner. Opozoril je tudi na plakate brez navedenega naročnika v slovenski Istri in pristojne organe pozval, naj preverijo njihovo skladnost z zakonodajo.​ Skrbi ga še, da bi zakon odpiral vrata večji neenakosti in privatizaciji javnih storitev.​ “Nekateri ukrepi so namreč kot bombonček: najprej sladek okus in zadovoljstvo, posledice pa pridejo pozneje.”

TISKOVNA KONFERENCA PRED ZAČETKOM ZBIRANJA PODPISOV

TISKOVNA KONFERENCA PRED ZAČETKOM ZBIRANJA PODPISOV

Jutri, 31. avgusta ob 11. uri bomo imeli tiskovno konferenco pred začetkom zbiranja 40.000 overjenih podpisov za referendum proti razkroju Slovenije. Govorili bodo: Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in prvopodpisani pod pobudo za referendum. Andrej Zorko, predsednik ZSSS. Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam. Damjan Volf, predsednik KS 90. Zdenko Lorber, predsednik SZS Alternativa. Evelin Tožbar, predsednica KNSS Neodvisnost. Zdaj gre zares. Spremljajte nas in skupaj smo MOČNEJŠI.

Javni poziv

Pobuda za uskladitev zneskov dohodninskih olajšav in višine davčnih razredov po ZDoh-2 ter neobdavčenih zneskov, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Sindikalne centrale, zveze, konfederacije, članice Ekonomsko socialnega sveta RS (sindikalne centrale) podajamo na podlagi 118. in 122. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) pobudo, da se opravi posvetovanje Vlade s socialnimi partnerji o določitvi koeficientov uskladitve zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov po ZDoh-2 za leto 2027. Glede na določila ZDoh-2 morajo navedeni koeficienti znašati najmanj 50 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), če je ta pozitivna.Rast plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij 2026 leta v primerjavi z mesecem junijem 2025 znaša po podatkih SURS 8,3%. Sindikalne centrale predlagamo, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10%. V tem primeru bi se npr. splošna davčna olajšava dvignila iz 5.551,93 EUR na 6107,12 EUR. S tem bi v zelo kratkem času lahko zagotovili rast neto plač in realno rast razpoložljivega dohodka delavk in delavcev.

Logo min

Javni poziv staršem in delodajalcem ob začetku šolskega leta 2026/2027

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije ob začetku šolskega leta opozarjamo, da se bo pouk v šolskem letu 2026/2027 začel v torek, 1. septembra 2026. Za tisoče otrok bo to prvi korak skozi šolska vrata in začetek novega življenjskega poglavja. Za njihove starše pa eden tistih trenutkov, ki jih ni mogoče prestaviti, ponoviti ali nadomestiti pozneje. 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ima delavec zaradi osebnih okoliščin pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, pri spremstvu otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan pa najmanj en delovni dan. Pravica pripada obema zaposlenima staršema in velja za vse ne glede na dejavnost oziroma sektor.

Predlog sprememb Zakona o tujcih finančno breme tečaja slovenskega jezika in izpita prelaga z države na tujega delavca

Predlog sprememb Zakona o tujcih finančno breme tečaja slovenskega jezika in izpita prelaga z države na tujega delavca

Predlog sprememb Zakona o tujcih, ki ga predlaga vlada, med drugim prinaša tudi znižanje financiranja tečajev slovenskega jezika za tujce in ukinja brezplačno prvo opravljanje izpita iz znanja slovenščine. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije menijo, da bi moral to obveznost od države prevzeti delodajalec in ne tuji delavec. V sindikatu opozarjajo, da je vprašanje znanja slovenskega jezika neposredno pozvano z varnostjo in zdravjem pri delu, poznavanjem delavskih pravic, kakovostjo opravljenega dela ter dejansko vključitvijo tujega delavca v slovensko družbo. Več v pogovoru s predsednikom Sindikata KS 90 Damjanom Volfom.

Logo min

Izjava za medije Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozdravljamo predlog Evropske komisije, da 8. avgust postane Evropski dan spomina na žrtve nezgod pri delu, vendar opozarjamo, da Evropa in Slovenija delavcem dolgujeta bistveno več kot še en spominski dan na koledarju. Največje spoštovanje do tistih, ki so zaradi dela izgubili življenje, je preprečiti nove smrti, največja odgovornost do živih pa preprečiti, da bi jim delo počasi jemalo zdravje. Evropska komisija je 7. avgusta 2026, ob 70. obletnici tragedije v belgijskem rudniku Bois du Cazier v Marcinellu, kjer je 8. avgusta 1956 umrlo 262 delavcev dvanajstih narodnosti, predlagala uvedbo vsakoletnega Evropskega dneva spomina na žrtve nezgod pri delu, ki naj bi ga obeleževali 8. avgusta. V KS 90 pobudo podpiramo, vendar opozarjamo, da spominski dan sam po sebi ne bo rešil niti enega življenja. Delavec nima nič od lepih besed, če mora naslednje jutro ponovno stopiti na nevarno delovno mesto, nič od evropskih deklaracij, če delodajalec varnost in zdravje pri delu še vedno razume predvsem kot strošek, in nič od popolne dokumentacije, če se pravila za vrati podjetja ne izvajajo.

Damjan VOLF 03

Pravica do odklopa pogosto pravica le na papirju?

Pravica do dopusta je tesno povezana s pravico do odklopa, ki je kot del zakona v veljavi slabi dve leti. Delodajalci se v zvezi s to pravico zavzemajo za prilagodljivost, sindikati pa svarijo pred nenehnim komuniciranjem prek telefona, ki da se delavcem zažira v zasebno življenje. Inšpektorat je lani zaznal 18 kršitev te pravice, letos doslej 23.
Slovenija je bila ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa – kot del zakona o delovnih razmerjih je v veljavi od novembra 2024. Država se je za poseg v t. i. malo delavsko ustavo odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.
Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.

Logo min

ČE DELODAJALEC POTREBUJE TUJEGA DELAVCA, MORA PREVZETI TUDI POLNO ODGOVORNOST ZA NJEGOVO INTEGRACIJO V DRUŽBO

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato ob pripravi sprememb Zakona o tujcih pričakujemo, da država ne bo zmanjševala pomena in dostopnosti učenja slovenskega jezika, ampak bo vzpostavila bolj učinkovit, odgovoren in pravičen sistem. Od delodajalcev, ki zaradi svojih kadrovskih potreb zaposlujejo tuje delavce pa zahtevamo prevzem celotne finančne in organizacijske odgovornosti za njihovo potrebno jezikovno in strokovno usposabljanje. Zahtevamo odpravo razlikovanja med hitrim in običajnim postopkom zaposlitve, določitev minimalnih ravni znanja slovenskega jezika glede na zahtevnost, izobrazbo, odgovornost in tveganje posameznega delovnega mesta ter dejansko preverjanje, ali je delavec pred pričetkom vključevanja v delovni proces sposoben razumeti navodila za varno in zdravo delo.