Sindikalne centrale smo vložile zahtevo za ustavno presojo

Sindikalne centrale smo vložile zahtevo za ustavno presojo

Sindikalne centrale smo v petek, dne 12. junija 2026, izvedli tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili razloge za vložitev zahteve za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o Zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je konec maja izglasoval Državni zbor Republike Slovenije. Predstavniki sindikalnih central smo poudarili, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga, čeprav posega na temeljna področja delovnih razmerij, pokojninske reforme in zdravstvene zakonodaje. Opozorili smo, da je referendum temeljna pravica ljudi v okviru demokratičnega odločanja in da demokracija niso samo volitve na štiri leta, temveč tudi možnost, da so ljudje slišani in sodelujejo pri oblikovanju zakonov. Interventni zakon je bil sprejet brez javne razprave in brez sodelovanja strokovne javnosti, kar pomeni, da so poslanci kot buldožer povozili vse osnovna načela demokracije.
Zato smo sindikati ob podpori civilne družbe zbrali v dobrih 3 delovnih dneh več kot 47.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma vendar je Državni zbor RS referendum preprečil s sklicevanjem na davčne določbe v zakonu . Pravni strokovnjaki opozarjajo, da zakon združuje med seboj nezdružljive vsebine, kar pomeni prekoračitev zakonodajalčeve proste presoje in kršitev načela pravne države, ki zahteva jasnost in določljivost zakonodaje. Zato smo predstavniki sindikalnih central vložili na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o Zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije in poudarili, da ima v tem primeru pravica do referenduma večjo težo, še posebej zato, ker je zakonodajalec sam združeval vsebine, ki med seboj niso združljive .
Ocenjujemo, da zakon na srednji in dolgi rok večini ljudi prinaša manj, saj je nesporno dejstvo, da bo glede na ocenjeni javnofinančni učinek prihajalo do posegov tako v plače v javnem sektorju, pokojnine in druge reze v socialne pravice . Predstavniki sindikalnih central smo opozorili, da zakon pomeni prelom z družbenim modelom, v katerem je Slovenija živela zadnjih 30 do 35 let, zato bi moralo ljudstvo samo odločati o tako pomembni spremembi smeri razvoja države.
Posebej izstopa izjava predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjana Volfa, ki je jasno poudaril, da sindikati ne podpiramo, da se družba popolnoma podredi interesom in logiki kapitala , ter ostro opozoril: »Naravnost srhljivo je, s kakšno lahkoto je 48 naših izbrancev ljudstva konec maja dvignilo roko in potrdilo omnibus, ki tako izrazito posega v življenje skoraj vsakega slovenskega državljana. Upam si trditi, da takega zakona ni bilo vse od leta 2012.«
Predstavniki sindikalnih central smo poudarili, da sta omejevanje referendumskega odločanja in preprečevanje dialoga o tako pomembnih temah nesprejemljivi, saj zakon daje največ političnim izbrancem, najpremožnejšim in lastnikom kapitala, medtem ko ljudem na robu preživetja ne daje prav ničesar. Očitke, da si sindikati za referendum prizadevamo zaradi nasprotovanja Vladi RS, smo odločno zavrnili, saj smo enako ravnali tudi leta 2011, ko je bila na oblasti leva politična opcija.
V zaključku smo poudarili, da je referendum glas ljudi in glas ljudi je po našem trdnem prepričanju temelj demokracije. Ko namreč oblast zapira vrata dialogu jih delavstvo odpre še širše. Ko politika utiša razpravo, jo delavci povzdignejo. In ko zakon posega v dostojanstvo, se sindikati postavimo pokonci, saj nobene delavske pravice niso dane, ampak so vsake priborjene, zato se nam pridružite!

Comments are closed.