Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes, 20. aprila 2026, na sedežu institucije Varuha človekovih pravic RS (Varuh) v Ljubljani na delovno srečanje sprejela predstavnike sindikalnih organizacij, s katerimi je ob prihajajočem 1. maju, mednarodnem prazniku dela, razpravljala o ključnih izzivih pri varstvu pravic zaposlenih in brezposelnih. Uvodoma je poudarila, da Varuh to problematiko skladno s pristojnostmi redno spremlja, nanjo opozarja v letnih poročilih in pristojnim organom predlaga izboljšave, vendar napredek pogosto ni zadosten. Prav zato je bil cilj srečanja prepoznati ključne izzive ter poiskati priložnosti za konkretne sistemske spremembe.
Varuhinja je sogovornike seznanila s porastom delovnopravnih zadev pri Varuhu v zadnjem obdobju, predvsem na področju mobinga, neustreznih delovnih razmer ter pomanjkljive zaščite zaposlenih v primerih nasilnih ravnanj. S sindikati so govorili tudi o učinkih reforme plačnega sistema v javnem sektorju, pri čemer so delavci v vzgoji in izobraževanju Varuha opozorili na določene sistemske nepravilnosti. Varuhinja je sogovornike seznanila tudi s primerom vložitve neodvisne intervencije na delovno in socialno sodišče glede obveznosti vračila stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač sodniških pripravnikov.
Sindikati opažajo, da spoštovanje delavskih pravic vse preveč temelji na kapitalskem interesu, zato so se strinjali, da je nujna promocija temeljnih človekovih pravic, kar vključuje pravice delavcev. »Zaposleni in brezposelni, posebej pa mladi morajo dobiti zadostne informacije o oblikah delovnih razmerij, da ne bodo pristajali na odnose z delodajalci pod pogoji, ki so jim v škodo in najedajo temelje delavskih pravic,« je dejala varuhinja. Ob tem so sogovorniki še izpostavili, da brez aktivnega vključevanja delavcev v oblikovanje politik ni mogoče dosegati trajnih rešitev, kar so povzeli s pristopom ‘nič o delavstvu brez delavstva’ in poudarili pomena socialnega dialoga kot ključnega mehanizma za urejanje pravic delavcev.
Varuhinja je opozorila na kritično pomanjkanje kadrov v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. »Dolgoživa družba terja razmislek, kaj so resnični poklici prihodnosti, če bomo hoteli kakovost življenja ohranjati na želenem nivoju,« je poudarila. Opozorila je še na pomanjkanje kadrov tudi na drugih področjih, posledica česar je tudi prekomerna obremenjenost zaposlenih. Sogovorniki so se strinjali, da posledice neustrezne skrbi za zaposlene vplivajo na širši družbeni sistem, zlasti na zdravstveno blagajno, omejevalni ukrepi na področju bolniških odsotnosti pa ne predstavljajo ustreznega odgovora, potrebne so sistemske rešitve. Treba bo narediti tudi načrt, kako z vse manjšim deležem delovno aktivnega prebivalstva pokriti vse potrebe družbe, so se strinjali.
Sindikati so posebej izpostavili še neenak položaj zaposlenih pri koncesionarjih v dejavnosti nege v primerjavi z javnimi zavodi, tudi glede pravic iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, ter opozorili na problem nadomeščanja domačih delavcev s tujci, ki pa pogosto delajo za nižje plačilo in v slabših pogojih. Opozorili so tudi na problematiko neenakih plačil na enakih delovnih mestih med starejšimi zaposlenimi in novodošlimi, na neenako obravnavo napotenih delavcev v odnosu do drugih ter na kršenje pravice do odklopa, ki se po njihovih navedbah pojavlja vse pogosteje. Dotaknili so se tudi pravice do stabilne zaposlitve in se strinjali, da je spodbujanje ukrepov, ki povečujejo prekarnost pod pretvezo večje fleksibilnosti dela, problematično.
Dolgotrajnost inšpekcijskih postopkov po oceni varuhinje ni skladna z načelom dobrega upravljanja in lahko vodi v kršitve pravic delavcev. Problematično je tudi neupoštevanje kolektivnih pogodb pri obravnavi primerov s strani inšpektorjev in netransparentnost poteka in rezultatov podanih prijav, kjer prijavitelji, tudi če so znani, niso obveščeni o tem, so opozorili sindikati. Kadrovska podhranjenost inšpektorata za delo onemogoča učinkovit nadzor velikega števila pravnih subjektov, zato se kršitve delovnopravne zakonodaje v praksi pogosto še vedno ‘splačajo’. Dotaknili so se tudi problematike poplačil delavcev v stečajnih postopkih in predlagali sistemske rešitve po zgledu jamstvenih mehanizmov.
Varuhinja se je še zavzela za večje sodelovanje pri krepitvi procesnih pravic delavcev, pri dostopu do pravnih sredstev in krepitvi dela inšpektorata. Poudarila je pomen preglednosti plač in napovedala, da si bo prizadevala za čimprejšen prenos Direktive EU o preglednosti plačil v slovenski pravni red. Ob tem je izrazila podporo rešitvam, ki bi omogočile večjo transparentnost glede višine plače že ob objavi delovnih mest. Opozorila je tudi na pomen kakovostnih zakonodajnih postopkov ter na tveganja, ki jih prinaša sprejemanje interventnih ukrepov brez ustreznih strokovnih analiz in presoje vplivov na človekove pravice.
Udeleženci so se strinjali, da mora biti delo ustrezno ovrednoteno ter da je pravica do dostojnega dela temeljna človekova pravica, ki vključuje pravično plačilo ter varne in dostojne delovne pogoje. Razvoj slovenske družbe mora temeljiti na spoštovanju pravic delavk in delavcev, vse napore pa je treba vložiti v ohranjanje ustavno zagotovljenih pravic, so se še strinjali varuhinja in predstavniki sindikatov ter sprejeli predlog varuhinje po okrepitvi sodelovanja z namenom bolj kontinuiranega reševanja odprtih vprašanj.
Srečanja so se udeležili predstavniki Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja in Sveta gorenjskih sindikatov.
