V reprezentativnih centralah sporočajo, da so priravljeni na oba scenarija: tako na dialog kot na konflikt
Reprezentativne sindikalne centrale zahtevajo umik interventnega zakona, ki ga predlaga t. i. tretji blok. Negativne posledice predlaganih ukrepov bi po njihovih opozorilih občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši in mladi.
V reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v povezavi s t. i. interventnim zakonom za razvoj Slovenije, ki ga je vložili trojček NSi, SLS in Fokus skupaj z Demokrati in Resnico, opozarjajo, da je njegov naslov zavajajoč. “Po vsebini ne gre za razvojni zakon oz. za interventne ukrepe, katerih primarni namen bi bil preprečitev oz. blažitev posledic krize. Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejmejo rešitve, ki koristijo predvsem delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države,” so v skupni izjavi za javnost opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90), sindikatu KNSS-Neodvisnost, Slovenski zvezi sindikatov Alternativa in Zvezi delavskih sindikatov Slovenije.
Razen ukrepov, ki se nanašajo na znižanje DDV-ja za osnovna živila, in ukrepov za znižanje stroškov energije gre po ocenah sindikatov za že večkrat slišane predloge iz “železnega repertoarja delodajalskih organizacij, ki so jih predlagatelji nekritično, brez resne presoje, povzeli v svoj predlog zakona”. Negativne posledice takšnih ukrepov bodo lahko pozneje občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi, menijo.
Sindikalne centrale so ob tem spomnile, da so se do tako rekoč vseh predlogov, od socialne kapice do polnega dvojnega statusa, regresnih zahtevkov, prisilnega upokojevanja in zniževanja davkov na določene kapitalske dobičke, v preteklosti že večkrat negativno opredelili, “pod različnimi vladami različnih barv”. Kot poudarjajo, ukrepom, kakršni so predlagani, odločno nasprotujejo tudi tokrat, predvsem pa nasprotujejo “enostranskemu načinu sprejemanja zakonodaje”.
Opozorila o krčenju pravic in finančnih posledicah
Med drugim v sindikalnih centralah opozarjajo, da predlogi v celoti ukinjajo solidarnost med zavarovanci v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zmanjšujejo odgovornost delodajalcev za varnost in zdravje pri delu ter namesto višje obdavčitve premoženja prinašajo dodatne dobičke tistim z večjim številom nepremičnin, ki jih oddajajo v najem, brez varovalk, da bi imeli dejansko od tega kaj vsaj tisti, ki stanovanja najemajo.
Kritični so tudi do tega, da predlog ne vsebuje finančnih posledic vseh predlaganih ukrepov, finančne posledice nekaterih ukrepov pa so po prepričanju sindikatov bistveno podcenjene. “V vsakem primeru pa predlog zakona ne predvideva nobenih ukrepov, ki bi zagotovili nadomestitev izpada davčnih prihodkov in s tem preprečili posege v pravice iz javnih sredstev ter v obseg ali kakovost javnih storitev,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Še posebej skrb vzbujajoče je, da predlog posega na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prispevkov za socialno varnost, čeprav je bilo v letu 2025 v povezavi s tem doseženo tripartitno soglasje tako sindikatov, kot tudi delodajalskih organizacij in vlade, to soglasje pa so spoštovali tudi poslanci v zakonodajnem postopku pri sprejemanju zakona, pri čemer je bil sklenjen tudi dogovor, da se bo problematika prispevkov obravnavala celostno, v okviru socialnega dialoga in v soglasju s socialnimi partnerji,” so poudarili.
Da delodajalske organizacije svojo zavezo kršijo ob prvi priložnosti, je po mnenju sindikatov nesprejemljivo in hkrati pomenljivo. “Hkrati pa je neodgovorno, da se v tako pomembne vsebine, ki se tičejo praktično slehernega državljana, posega ne samo brez socialnega dialoga, temveč tudi brez široke javne razprave, brez analiz in v času, ko ni vlade, ki bi imela polna pooblastila in bi predloge, katerih posledice so zelo kompleksne, lahko pretresla iz vseh potrebnih zornih kotov,” so dodali.
Predlagatelje v sindikatih opominjajo na njihove predvolilne obljube
Poslanke in poslance, ki so zakon vložili, v centralah pozivajo, naj ga umaknejo iz zakonodajnega postopka ali pa v njem ohranijo zgolj ukrepe, ki dejansko načenjajo problematiko energetske krize in draginje, v razpravo pa naj ob tem na ustrezen način enakopravno vključijo tudi socialne partnerje.
Vse tri stranke, ki so vložile predmetni zakon, so v volilni kampanji po navedbah sindikatov poudarjale sodelovanje, dialog, preseganje delitev in grajenje mostov. “Dve od teh strank, Demokrati. Anžeta Logarja ter trojček NSi, Fokus Marka Lotriča in SLS, sta na predvolilnem soočenju, ki smo ga organizirali sindikati, obljubljali sklenitev socialnega sporazuma in vodenje socialnega dialoga, celo iskanje soglasja s socialnimi partnerji. Njihov odziv na ta poziv je priložnost, da dokažejo, ali so s svojimi obljubami mislili resno, ali pa nameravajo vztrajati pri istih vzorcih, kot smo jim priča že desetletja,” poudarjajo v sindikalnih centralah.
“Sindikati s tem pozivom izkazujemo svojo zavezanost dialogu, pripravljeni pa smo na oba scenarija, tako na dialog kot tudi na konflikt, če bi predlagatelji enostransko vztrajali pri svojih predlogih,” so še poudarili v sporočilu za javnost.
Konfederaciji sindikatov 90: Pripravljeni smo tudi na stavko
Predsednik konfederacije KS 90 in sopodpisnik skupne izjave sindikalnih central Damjan Volf je na novinarski konferenci v Koptu ob tem opozoril tudi, da zakon reže sredstva za vlaganje v javno dobro in infrastrukturo, napovedano znižanje davka na dodano vrednost pa po njegovih besedah ne bo koristilo delavcem, temveč izključno kapitalu. To se je že zgodilo na Hrvaškem, je dejal.
“Ko govorimo o interventnem zakonu, smo jasnega stališča, da v veliki večini to ni interventni, ampak sistemski zakon. Pozivamo predlagatelje, da umaknejo ta omnibus, ki neposredno vpliva skorajda na vsakega v državi, in da v iskrenem socialnem dialogu odpremo kakovostno razpravo,” je dejal Volf. Ta predlog jih je negativno presenetil po predvolilnih obljubah strank o krepitvi socialnega dialoga, je dodal.
Volf je opozoril na ignoriranje zahtev delavstva in napovedal zaostritev dejavnosti. “V sindikatu se jasno zavedamo, da je najmočnejša mišica delavskega gibanja stavka, in v preteklosti se je nismo nikoli ustrašili uporabiti. Če bo šla zadeva v kontekstu monologa in nagrajevanja gospodarstva, bomo brez pardona uporabili skrajni element delavskega boja, in to je stavka,” je bil jasen.
Ob rekordni zaposlenosti in rekordnih dobičkih narašča socialna izključenost
V konfederaciji so izpostavili paradoks slovenskega trga dela, kjer ob rekordni zaposlenosti in rekordnih dobičkih v zasebnem sektorju narašča socialna izključenost, saj po njihovih podatkih na pragu revščine živi kar 300.000 ljudi. Opozorili so na problematiko tuje delovne sile; vsak šesti delavec v državi je tujec, pri čemer jih kar 90 odstotkov prejema minimalno plačo. To po navedbah sindikata povzroča plačni damping.
Ob tem so opozorili, da država infrastrukturno in stanovanjsko na tako množične migracije ni pripravljena. Sindikalisti so obsodili tudi kriminalizacijo bolniških odsotnosti in poudarili, da so delavci bolni zaradi slabih delovnih razmer, število dolgotrajnih bolniških dopustov pa se povečuje predvsem na račun zdravstvene blagajne, in ne delodajalcev.
“S kladivom se razbija socialna država”
Izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije KS 90 Ana Jakopič je poudarila, da bodo v primeru stagnacije plač in ignoriranja sindikalnih zahtev pri političnih odločevalcih sledili socialni nemiri in zlom socialnega dialoga. Ocenila je, da se trenutno “s kladivom razbija socialna država”, a ob tem dodala, da so sindikati kljub vsemu raje za pogajalsko mizo kot na ulici.
Govorci so bili kritični tudi do predvolilnih primerjav s Hrvaško in trditev, da sosednja država Slovenijo ekonomsko dohiteva. Predsednik hrvaškega Sindikata Istre, Kvarnerja in Dalmacije Vedran Sabljak je te navedbe označil za netočne. Kot je pojasnil, so plače v Sloveniji vedno bistveno višje, država pa je močnejša na socialnem področju. Na Hrvaškem v nasprotju s Slovenijo, denimo, ni obveznega regresa, božičnice in drugih dodatkov k plači, je naštel. Pojasnil je še, da se tudi na Hrvaškem spoprijemajo s hudim plačnim dampingom na račun uvoza tuje delovne sile.