Odhajajoči ministri in sindikati ostro nasprotujejo predlagani združitvi ministrstev
Sindikati nasprotujejo predlogu SDS-a, da se področje dela prenese na ministrstvo za gospodarstvo. Predlogu nasprotujejo tudi odhajajoči ministri iz vrst Svobode, SD-ja in Levice. Združitev pozdravljajo v delodajalskih vrstah.
Sindikati nasprotujejo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi, ki med drugim predvideva, da se področje dela prenese na ministrstvo za gospodarstvo. “Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni v redu. Tudi v nekaterih drugih državah so namreč že bili tovrstni poskusi združitve dela in gospodarstva, a so zelo hitro ugotovili, da sta si področji tako različni, da morata biti ločeni,” je za STA dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
V ZSSS-ju so zaskrbljeni, da bo ena stran avtomatično v privilegiranem položaju, izkušnje pa da kažejo, da bodo to v tem primeru delodajalci in da se bo gospodarstvo spodbujalo na račun pravic iz delovnega razmerja oz. zaposlenih. “Tukaj bo delo v celoti podrejeno kapitalu. To je popolnoma napačna pot, to je pot konflikta,” je poudaril Zorko.
Da bo področje dela podrejeno področju gospodarstva in športa, ne enakopravno, kot bi moralo biti, se boji tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. “Nikakršnega dvoma ne more biti, da mora med obema ministrstvoma potekati ustrezna koordinacija, ki je v preteklosti prepogosto umanjkala, hkrati pa bi morale biti rešitve uravnotežene med obema področjema, kar menim, da v primeru združitve pod eno ministrstvo ne bo zagotovljeno,” je utemeljil za STA.
To, da bi isti minister skrbel za delodajalce in delavce, utegne imeti po njegovih besedah pomembne posledice na socialni dialog, kar pa da bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kdo bo minister, pristojen za vodenje socialnega dialoga, in kakšna bo pri tem vloga predsednika vlade.
“Takšna razporeditev odpira vprašanje, ali se delo obravnava kot temeljna družbena vrednota ali kot strošek gospodarstva, ki ga je treba upravljati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in fleksibilnosti,” pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Področje dela bi morali ob rekordni zaposlenosti, izrazitem pomanjkanju delovne sile, naraščajoči prekarizaciji in izzivih prihodnosti dela ne le ohraniti, temveč dodatno okrepiti, je poudaril za STA.
“Gre za področje, ki neposredno vpliva na socialno varnost, kakovost življenja in dolgoročno stabilnost celotne družbe. Če bomo namreč kot družba privolili v logiko kapitala, obstaja resna nevarnost, da bomo v naslednjem mandatu ostali celo brez področja dela kot samostojnega resorja. Nadomestilo bi ga lahko področje t. i. podjetniške inovativnosti na trgu dela, kar bi pomenilo popolno podreditev delavstva in njihovih pravic logiki kapitala,” je pesimističen.
Medtem v delodajalskih vrstah tovrstnih skrbi ni. Kot je za STA ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar, socialni partnerji potrebujejo predvsem stabilno vlado, s katero bodo lahko vodili korekten tristranski dialog. “To pomeni, da bo imela posluh in enakopravno obravnavala tako delodajalce kot predstavnike zaposlenih. Delo je navsezadnje neposredno povezano z gospodarstvom, tudi predlog o združitvi resorjev gospodarstva in dela ni novost,” je dodal.
“Kot da bi dali volku čuvati jagnje”
Tudi ministri iz vrst Svobode, SD-ja in Levice, ki opravljajo tekoče posle, so kritični do združevanja ministrstev za delo in gospodarstvo ter do skupnega resorja izobraževanja, znanosti in mladine.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec je v izjavi za medije pred današnjo sejo vlade predlog sprememb zakona o vladi, ki so ga v sredo v DZ vložili poslanci SDS-a, označil za zelo ideološkega, saj da je njegov namen podrediti delo interesom kapitala. Namen ločenosti teh dveh resorjev je po njegovem prepričanju držanje ravnotežja med interesom zaposlenih in interesi gospodarstva oziroma kapitala, kar da je tudi pogosta evropska praksa. “Če to združimo pod eno streho, pa vemo, čigav interes bo tisti, ki bo prevladal, sploh če imamo desno vlado,” je dodal.
Kot je napovedal Mesec, bodo to “absolutno problematizirali”. O tem, kako bodo postopali glede tega zakona, ki je v državnozborski obravnavi, pa se bodo še pogovorili, je dodal Mesec, sicer tudi sokoordinator Levice ter vodja poslanske skupine Levice in Vesne.
“Kot da bi dali volku čuvati jagnje”
Medtem pa je sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko zatrdila, da predlaganih sprememb zakona o vladi ne bodo poskušali ustavljati na način, kot je to z referendumsko zahtevo pred štirimi leti storila takratna opozicija. Po njeni oceni je bilo namreč to podlo. “To je osnovna politična kultura, da se tega ne gremo,” je poudarila.
Vrečko je bila kritična do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost, prav tako pa je tudi po njenem mnenju združevanje resorjev dela in gospodarstva “skregano z vsako logiko, kajti socialni dialog temelji ravno na tem, da obstajata dva resorja”. Sprašuje, kako bo lahko isti minister hkrati ščitil pravice delodajalcev in delojemalcev. Združevanje je “približno tako, kot da bi dal volku čuvati jagnje”, je bila slikovita Vrečko. Tudi po njenih ocenah predviden razrez ministrstev kaže, da bodo delali za bogate, elite, gospodarstvo, kapital, ne pa za ljudi.
Predsednik SD-ja in minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki opravlja tekoče posle, Matjaž Han pa je medtem prepričan, da si vsaka vlada oblikuje ministrstva po svojih programskih izhodiščih. Ker bo področje gospodarstva združeno z delom, bo po njegovih besedah za ministra neizmerno zahtevno usklajevati delojemalce in delodajalce. Tako bo po Hanovih besedah zelo pomembno, kako bo minister že na svojem resorju vodil socialni dialog.
Kot je dejal Han, je tudi sam z nekaterimi zakoni dokazal, da se da delo in socialo uskladiti tudi znotraj ministrstva. Poudaril pa je, da bo za SD pomembna vsebina, ki bo prihajala s teh ministrstev.
Tudi minister za solidarno prihodnost, ki opravlja tekoče posle, Simon Maljevac (Levica) je na novinarski konferenci predlog združitve dela z gospodarstvom ocenil kot skrb vzbujajoč: “To pomeni tako ogrožanje pravic delavk in delavcev, ki so bili tesno povezani s socialo, kar je praksa v Sloveniji že zadnjih 30 let in mora tako ostati tudi naprej. To me še bolj skrbi zaradi napovedanih kriz. Skrbi me, da bo kapital tisti, ki bo dirigiral ukrepe za delavke in delavce, da to vodi v nižanje plač, v rezanje božičnice ali še kakšne druge ukrepe.”
V zvezi z demografijo je Maljevac poudaril pomen močne socialne države. “Šele ko imamo močno socialno državo, lahko govorimo o tem, da lahko govorimo tudi o čim lepši demografski sliki,” je dejal.
Kot zelo slabo potezo vidi tudi ukinitev ministrstva za solidarno prihodnost, “ker se je marsikaj naredilo in pot je jasno začrtana”. “Predlog desnih strank” glede ministrstev lahko razume “kot revanšizem desnih strank proti levici, ki jo, ne vem, ali hočejo kaznovati ali kaj”, je še dodal Maljevac.
Nasprotovanje združevanju vzgoje in izobraževanja z visokim šolstvom
Minister za vzgojo in izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Vinko Logaj, ki prihaja iz vrst Svobode, pa se ne strinja s predlagano združitvijo področja vzgoje in izobraževanja s področjem visokega šolstva, znanosti in inovacij. Meni, da bi bilo glede na specifike področij prav, da bi to ostalo ločeno tudi v prihodnje, saj da so fakultete avtonomne, vzgojno-izobraževalni zavodi pa delujejo po popolnoma drugačnih principih.
SDS je v sredo v DZ po skrajšanem postopku vložil svoj predlog sprememb zakona o vladi po tistem, ko je Svoboda umaknila svoj predlog zakona. Z njim predlagajo, da se število ministrstev z 19 zmanjša na 14. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi – ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.
Pod predlog so se podpisali le poslanci SDS-a, tako obrisov nove koalicije iz vloženega zakonskega predloga še ni mogoče razbrati. Se pa v sestavi SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca izrisuje pri nekaterih pomembnih glasovanjih v DZ-ju.
Predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je v sredo ocenil, da bi bila izvolitev novega mandatarja mogoča že v prvem krogu. Dodal je, da bodo podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, potrebnim za izvolitev, oziroma sestavi vlade in se bo približal programskim izhodiščem stranke, je napovedal.
Predsednik SD-ja Matjaž Han je na vprašanje, ali pričakuje, da bo mandatar potrjen že v prvem krogu, dejal, da gre zdaj “za taktične poteze, pridobivanje časa”. Meni sicer, da bodo imeli vse pripravljeno in “bodo šli zavestno v glasovanje, saj se jasno vidi, da je delo zelo taktično”. Sokoordinator Levice Luka Mesec pa glede izvolitve mandatarja v prvem krogu ni želel špekulirati, saj da so “na potezi tisti, ki sestavljajo vlado”.