“Predlog ne zasleduje javnega interesa, ampak izključno interes ozkega kroga prevoznih podjetij, ki si želijo omiliti pogoje za pridobitev potrdila A1, in to na račun delavcev in varnosti v cestnem prometu,” pa je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le – sprva začasno postavljeno – sidro, ne pa na primer spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je uspešno prestalo sodbo časa in ostalo tudi po osamosvojitvi. Morda velja spomniti, da sidro s Kongresnega trga ni sidro z Rexa – znamenite italijanske potniške ladje, ki je končala med Izolo in Koprom, kot je od časa do časa še vedno slišati. Na Rexu sta bili veliko večji, težji in sodobnejši sidri.
Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko socialnega sveta (ESS) Republike Slovenije ostro nasprotujemo predlogu spremembe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS) – vloženem v parlamentarno proceduro 16. 2. 2026 s podpisi poslank in poslancev, ki bi delodajalcem z ugotovljenimi kršitvami delovnega časa v mednarodnem prometu omogočil nemoteno pridobivanje obrazcev A1.
Panoga avtobusnih prevozov se je v zadnjih letih znašla na resnem razpotju. Medtem ko država tudi s subvencijami spodbuja trajnostno mobilnost in zeleni prehod v javnem prevozu, praksa pogosto kaže drugačno podobo. Če k temu dodamo slabo plačane in nemotivirane voznike, ki se na delovno mesto prijavijo celo s ponarejenim vozniškim dovoljenjem ali vozila upravljajo pod vplivom drog ali alkohola, bi v državi že morali goreti vsi alarmi.
V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije so do stanja v slovenskem javnem avtobusnem prometu veliko bolj kritični. Pravijo, da ne gre za osamljen primer, za razmere pa ne krivijo le neodgovornega voznika, temveč tudi »zgrešen poslovni model cestnega potniškega prometa«, ki po njihovem mnenju izpodriva kakovost, strokovnost in javni interes ter namesto tega zasleduje kvantiteto, najnižje stroške in logiko dobička. »Zato nas zadnji incident, ko je bil voznik avtobusa pozitiven na kokain in opiate, žal ne preseneča in menimo, da to zagotovo ni osamljen primer,« pravijo v sindikatu, ki ga vodi Dušan Vidovič.
Ob današnjem jubileju se s ponosom in globokim spoštovanjem oziramo na 35 let delovanja Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Ta obletnica za nas ni zgolj številka, ampak je zgodba o ljudeh, ki so in ki verjamejo v moč sodelovanja, v primarni pomen sindikalne avtonomije in v vrednote, ki so temelj vsake pravične družbe. 8. februarja 1991 je pet sindikalnih organizacij naredilo pogumen in vizionarski korak in so ustanovili Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije. V času velikih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb so Sindikat pomorščakov Slovenije, Samostojni kranjski sindikati, Neodvisni sindikat Slovenije Ptuj, Sindikat igralniških delavcev Slovenije in Obalna sindikalna organizacija Koper prepoznali, da lahko le s povezovanjem, medsebojnim spoštovanjem in skupnim nastopom učinkovito branijo interese zaposlenih.
Ključni dosežki nove kolektivne pogodbe
Dosegli smo zvišanje vseh osnovnih plač v javnem podjetju in na tej podlagi se bo osnovna plača voznikov in voznic avtobusov zvišala iz obstoječe zneska osnovne plače 1.570 EUR na 1.774 EUR, kar pomeni povečanje za 204 EUR v nominalnem znesku. PKP prinaša tudi višje dodatki za posebne pogoje dela in sicer za deljen delovni čas, praznično delo ter tudi za neenakomerno razporejen delovni čas.
Ministrstvo za javno upravo RS je na svojih spletnih straneh objavilo Excel pripomoček z navodili zaizračun delovne uspešnosti od 1.1.2026 dalje. Delovna uspešnost se bo pri delodajalcih, ki jo bodoizplačevali mesečno, po novem sistemu prvič obračunala in izplačala v mesecu februarju (s plačo zamesec januar). V Sindikatu varnosti, obrambe, zaščite in družine (SVOZD) ter v Sindikatu pilotov Ministrstva zaobrambo (SPMO) opozarjamo, da nekateri načini razdelitve finančnih sredstev, ki jih omenjenipripomoček omogoča, niso skladni z določbami Zakona o skupnih temeljih sistema plač vjavnem sektorju (ZSTSPJS). Na to je sindikalna stran večkrat opozarjala vladno stran tekom pogajanjin usklajevanj v okviru uvajanja novega plačnega sistema.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sporočilo, da bo minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 dalje, znašala 1.481,88 evra bruto. Znesek je določen na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je 17. decembra 2025 pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja in znašajo 791,07 evra. V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) mora biti minimalna plača določena v razponu med 1.372,03 in 1.648,28 evra bruto, pri čemer minister po posvetovanju s socialnimi partnerji določi končni znesek.
Vladna potrditev novega zneska minimalne plače, ki bo po napovedih za leto 2026 znašala 1.482 evrov bruto oziroma približno 1.000 evrov neto, je sprožila burne odzive med socialnimi partnerji. Medtem ko sindikati odločitev vidijo kot nujen korak k večji socialni varnosti, delodajalske organizacije opozarjajo na vpliv ukrepa na konkurenčnost gospodarstva, cene izdelkov in delovna mesta.
