“Takšna razporeditev odpira vprašanje, ali se delo obravnava kot temeljna družbena vrednota ali kot strošek gospodarstva, ki ga je treba upravljati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in fleksibilnosti,” pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Področje dela bi morali ob rekordni zaposlenosti, izrazitem pomanjkanju delovne sile, naraščajoči prekarizaciji in izzivih prihodnosti dela ne le ohraniti, temveč dodatno okrepiti, je poudaril za STA.
Reprezentativne sindikalne centrale zahtevajo umik interventnega zakona, ki ga predlaga t. i. tretji blok. Negativne posledice predlaganih ukrepov bi po njihovih opozorilih občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši in mladi. V reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v povezavi s t. i. interventnim zakonom za razvoj Slovenije, ki ga je vložili trojček NSi, SLS in Fokus skupaj z Demokrati in Resnico, opozarjajo, da je njegov naslov zavajajoč. “Po vsebini ne gre za razvojni zakon oz. za interventne ukrepe, katerih primarni namen bi bil preprečitev oz. blažitev posledic krize.
Več pravic za čezmejne delavce. Evropska komisija je presodila, da je pogoj dvoletnega bivanja v Italiji diskriminatoren, zato ga odpravljajo. Nova ureditev prinaša večjo enakopravnost za čezmejne delavce, a spremembe ne veljajo za nazaj. Kaj to pomeni v praksi?
»Počutimo se prevarane», tako pravijo razočarani delavci izolskega podjetja Humade, ki jih je delodajalec, po več letih dela v koprskem pristanišču, pustil na cesti. V podpis jim je ponudil odpoved delovnega razmerja z napačnim datumom, zaradi česar so ostali s skrajšanim odpovednim rokom in brez pravic, ki jim pripadajo. Nad sporno prakso podjetja Humade so ogorčeni tako v sindikatu kot na zavodu za zaposlovanje, zadevo so prijavili inšpekciji.
Vprašanje pomanjkanja delovne sile, o čemer je spraševal Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, bi Mesec reševal z boljšim plačilom in boljšimi pogoji dela ter z navduševanjem mladih za deficitarne poklice. Ko gre za tuje delavce, pa, tako kot Cigler Kralj, še vedno vidi rešitev v uvozu delavcev iz balkanskih držav.
Dvig minimalne plače, ki je začel veljati z letošnjim letom, še vedno razdvaja socialne partnerje. Gospodarstveniki poudarjajo, da gre za nepričakovan in strokovno neutemeljen dvig, sindikati pa odločitev ministra za delo oz. vlade pozdravljajo in predlagajo še druge izboljšave.
“Predlog ne zasleduje javnega interesa, ampak izključno interes ozkega kroga prevoznih podjetij, ki si želijo omiliti pogoje za pridobitev potrdila A1, in to na račun delavcev in varnosti v cestnem prometu,” pa je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le – sprva začasno postavljeno – sidro, ne pa na primer spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je uspešno prestalo sodbo časa in ostalo tudi po osamosvojitvi. Morda velja spomniti, da sidro s Kongresnega trga ni sidro z Rexa – znamenite italijanske potniške ladje, ki je končala med Izolo in Koprom, kot je od časa do časa še vedno slišati. Na Rexu sta bili veliko večji, težji in sodobnejši sidri.
Panoga avtobusnih prevozov se je v zadnjih letih znašla na resnem razpotju. Medtem ko država tudi s subvencijami spodbuja trajnostno mobilnost in zeleni prehod v javnem prevozu, praksa pogosto kaže drugačno podobo. Če k temu dodamo slabo plačane in nemotivirane voznike, ki se na delovno mesto prijavijo celo s ponarejenim vozniškim dovoljenjem ali vozila upravljajo pod vplivom drog ali alkohola, bi v državi že morali goreti vsi alarmi.
V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije so do stanja v slovenskem javnem avtobusnem prometu veliko bolj kritični. Pravijo, da ne gre za osamljen primer, za razmere pa ne krivijo le neodgovornega voznika, temveč tudi »zgrešen poslovni model cestnega potniškega prometa«, ki po njihovem mnenju izpodriva kakovost, strokovnost in javni interes ter namesto tega zasleduje kvantiteto, najnižje stroške in logiko dobička. »Zato nas zadnji incident, ko je bil voznik avtobusa pozitiven na kokain in opiate, žal ne preseneča in menimo, da to zagotovo ni osamljen primer,« pravijo v sindikatu, ki ga vodi Dušan Vidovič.
