V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivajo k sistemski ureditvi položaja zaposlenih, ki skrbijo za starejše, bolne in druge pomoči potrebne ljudi. Skrbi jih širjenje možnosti pogodbenega sodelovanja s samostojnimi podjetniki kot enega od odgovorov na pomanjkanje zaposlenih, so danes sporočili. “Septembra sprejeti interventni zakon sicer prinaša določene dobrodošle rešitve, med drugim začasne dodatke zaposlenim, vendar hkrati odpira vprašanje, ali država res odpravlja vzroke kadrovske stiske ali zgolj blaži njene posledice,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Sindikati zbrali 43 tisoč podpisov za referendum o intervencijskem zakonu
Uspešno zbiranje podpisov je pokazalo, kaj se zgodi, ko šest sindikalnih central stopi skupaj, je ob koncu akcije Proti razkroju Slovenije sporočil predsednik Konfederacije sindikatov 90 (KS 90) Slovenije Damjan Volf. “Pokazalo je, da sindikalno gibanje ni nemočno in da solidarnost ni beseda iz preteklosti. Ko združimo ljudi okoli skupnega cilja, lahko kapital razpolaga z več denarja, politika z več oblastnimi vzvodi, toda na naši strani ostane nekaj, česar ni mogoče kupiti, in to so ljudje,” je poudaril. Kot je dejal, so s tem dobili pomembno bitko, “vojna za ohranitev socialne države pa še ni dobljena”, saj bo končna odločitev padla na referendumu.
Sindikati ogorčeni zaradi diskreditacij: Mi ostajamo pri argumentaciji
V sindikatih so ogorčeni zaradi tehničnih težav in diskreditacij, s katerimi se spopadajo pri zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. “Očitno je, da predlagatelji nimajo resnih argumentov in so se preusmerili v diskreditacijo sindikatov. Mi bomo vztrajali pri argumentaciji,” je dejal vodja KSJS Branimir Štrukelj. Predstavniki šestih sindikalnih združenj so na današnji novinarski konferenci v Mariboru pozvali ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza k jasnim odgovorom, zakaj še dva tedna po začetku zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu prihaja do tehničnih težav pri elektronski oddaji podpisa. “Državi očitno ni v interesu, da bi ljudje soodločali,” je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
Sindikati glasno iz Maribora: Zakon jemlje delavcem, napadi nas ne bodo utišali
Ob zapletih pri zbiranju podpisov so sindikalni predstavniki opozorili še na žalitve, zavajajoče navedbe o učinkih zakona in poskuse omejevanja njihovega delovanja. “Toda žaljivka ni argument, diskreditacija ne zapolni luknje v pokojninski blagajni,” je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Spomnil je, da so sindikati pred sprejetjem zakona zahtevali socialni dialog, vendar po njegovi oceni niso bili obravnavani kot enakovreden partner. Opozoril je tudi na plakate brez navedenega naročnika v slovenski Istri in pristojne organe pozval, naj preverijo njihovo skladnost z zakonodajo. Skrbi ga še, da bi zakon odpiral vrata večji neenakosti in privatizaciji javnih storitev. “Nekateri ukrepi so namreč kot bombonček: najprej sladek okus in zadovoljstvo, posledice pa pridejo pozneje.”
Za prvi šolski dan prvošolca pripada dodatni plačani dopust
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije starše bodočih prvošolcev poziva, naj izkoristijo pravico do dodatnega dne plačanega dopusta za spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan.Pravica velja od leta 2020 in pripada obema staršema, ne glede na dejavnost ali sektor, v katerem sta zaposlena. Gre za izredni dopust, za katerega mora zaposleni pravočasno zaprositi delodajalca in predložiti dokazilo, da otrok vstopa v prvi razred.V sindikalni konfederaciji opozarjajo, naj starši pravice ne opustijo zaradi kadrovske stiske ali pritiska na delovnem mestu. Delodajalce pa pozivajo, naj zaposlenim omogočijo koriščenje dopusta in pokažejo razumevanje tudi do staršev starejših šolarjev, kjer organizacija dela to dopušča.
Predlog sprememb Zakona o tujcih finančno breme tečaja slovenskega jezika in izpita prelaga z države na tujega delavca
Predlog sprememb Zakona o tujcih, ki ga predlaga vlada, med drugim prinaša tudi znižanje financiranja tečajev slovenskega jezika za tujce in ukinja brezplačno prvo opravljanje izpita iz znanja slovenščine. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije menijo, da bi moral to obveznost od države prevzeti delodajalec in ne tuji delavec. V sindikatu opozarjajo, da je vprašanje znanja slovenskega jezika neposredno pozvano z varnostjo in zdravjem pri delu, poznavanjem delavskih pravic, kakovostjo opravljenega dela ter dejansko vključitvijo tujega delavca v slovensko družbo. Več v pogovoru s predsednikom Sindikata KS 90 Damjanom Volfom.
Pravica do odklopa pogosto pravica le na papirju?
Pravica do dopusta je tesno povezana s pravico do odklopa, ki je kot del zakona v veljavi slabi dve leti. Delodajalci se v zvezi s to pravico zavzemajo za prilagodljivost, sindikati pa svarijo pred nenehnim komuniciranjem prek telefona, ki da se delavcem zažira v zasebno življenje. Inšpektorat je lani zaznal 18 kršitev te pravice, letos doslej 23.
Slovenija je bila ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa – kot del zakona o delovnih razmerjih je v veljavi od novembra 2024. Država se je za poseg v t. i. malo delavsko ustavo odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.
Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.
Novo podjetje, stari obrazi sindikati od Luke Koper zahtevajo odgovore
»Ne gre zgolj za podjetje, ki je delalo za Luko Koper in propadlo. Isti krog ljudi naj bi se zdaj pojavljal v ozadju novega podjetja, ki nadaljuje opravljanje istih storitev. Problem zato ni samo eno podjetje, ampak sistem, ki daje prednost neprekinjenemu pretovoru in rekordnim poslovnim rezultatom, ne pa zaščiti ljudi, brez katerih teh rezultatov ne bi bilo.«Tako se je predsednik Konfederacije sindikatov (KS) 90 Slovenije Damjan Volf odzval na naše razkritje, da je Luka Koper po stečaju podjetja Humade za nadomestnega izvajalca izbrala konzorcij Acura Group in IstraAvto. Na razpis je prispela samo ena ponudba, z izbranima podjetjema pa je sklenila dveletni okvirni sporazum, vreden 13,6 milijona evrov z DDV. Skrb vzbujajo predvsem povezave Acure Group s prejšnjim izvajalcem Humade.
Voznik ne sme biti zadnji člen, na katerega se preloži vsa krivda
Po burnem dopoldnevu na primorski avtocesti, kjer so se v samo nekaj urah pripetile kar štiri prometne nesreče, so na nogah v Sindikatu voznikov Slovenije. Opozarjajo namreč, da je nesreč vse več in da je treba pogledati tudi druge dejavnike, ne le s prstom kazati na voznika. Po današnjih nesrečah, kjer je bila zaradi ponavljajočih se nesreč primorska avtocesta večkrat zaprta, nastajali pa so večkilometrski zastoji, v sindikatu opozarjajo, da to ni več osamljen incident, “temveč novo opozorilo, da se varnost v cestnem prometu nevarno umika ekonomskim interesom, časovnim pritiskom in vse nižjim poklicnim standardom”. Predvsem ob tem opozarjajo na nesreče avtobusov, kjer nemalokrat brez podrobnejših informacij okrivimo voznika.
Vse se konča pri plastenki vode Sindikati od države zahtevajo protokol
Vročinski valovi tudi v Sloveniji niso več izredni dogodki, temveč žal postajajo stalnica. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato menijo, da prilagajanje dela ne sme biti prepuščeno presoji posameznih delodajalcev, ampak bi morala država uvesti enoten protokol za delo v vročini, vezan na vremenska opozorila Agencije RS za okolje (Arso). “Skrb se začne in konča pri plastenki vode” Kot so zapisali v konfederaciji, dela na številnih delovnih mestih še vedno potekajo, kot da so razmere običajne. “Delovni urniki ostajajo nespremenjeni, norme enake, roki nedotakljivi, skrb za zdravje delavcev pa se prepogosto začne in konča pri plastenki vode,” so navedli.










