Mesec o pokojninski reformi: Tako ugodnega predloga ne bo več na mizi
Odbor DZ-ja za delo je z desetimi glasovi za in brez glasu proti podprl predlog pokojninske reforme. Opozicija je bila do predloga kritična, a mu ni nasprotovala, koalicija pa napoveduje dostojne pokojnine.
Odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide je drugič obravnaval vladni predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Seja je trajala skoraj osem ur. Na glasovanju je predlogu prižgal zeleno luč z desetimi glasovi za, nihče ni glasoval proti.
Člani odbora so podprli tudi več dopolnil, med njimi dve opozicijski. Na predlog NSi-ja so odpravili omejitev na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Na predlog SDS-a pa so v predlog vnesli določbo, da se vdovska oziroma družinska pokojnina ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov odmeri izključno na podlagi pravic, ki so bile pridobljene na podlagi tega zakona.
Ob tem so podprli še 80 dopolnil na predlog koalicije, in sicer večinoma na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe. Kot dopolnilo odbora na predlog koalicije pa so izglasovali dopolnilo, s katerim se bodo pokojnine v prihodnjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, in bo šele nato sledil prvotno predlagan postopen prehod na razmerje 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti plač.
Obravnavo je zaznamovala živahna razprava poslancev in predstavnikov več kot 15 organizacij.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je tokratno pokojninsko reformo označil kot najmanj neugodno doslej, saj so njen glavni namen dostojnejše pokojnine. Ob tem je sicer dejal, da brez dviga upokojitvene starosti ni reform, navedel pa je tudi nekatere pozitivne ukrepe, denimo zvišanje odmernega odstotka. Omenil je, da se bodo ukrepi, ki bodo za ljudi manj ugodni, začeli uvajati čez dve leti, veliko ugodnosti pa naj bi začelo veljati 1. januarja 2026.
Predlog je sicer v socialnem dialogu dobil podporo več organizacij. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so ga po besedah Martine Vuk označili kot dovolj dobrega. Pripravljeni so bili privoliti v nekoliko višjo upokojitveno starost, v zameno za to pa so zahtevali toliko višji odmerni odstotek, da se z njim “ne samo pokompenzira daljše delo in podaljšanje referenčnega obdobja, ampak to pomeni tudi višje pokojnine”, je pojasnila. Po njenih besedah podatki kažejo, da bodo pokojnine višje za od sedem do 13 odstotkov. Pozdravljajo pa tudi dovolj dolgo prehodno obdobje in rešitve, ki omogočajo znižanje upokojitvene starosti in zvišanje odmernega odstotka.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije so kot pozitivno izpostavili denimo to, da ostaja možnost izredne uskladitve pokojnin in da se razmere v povezavi s tem preverijo najmanj vsakih pet let.
Podporo reformi so izrazili v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam in Konfederaciji novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost. Prav tako so predlog kot sprejemljiv označili v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ob tem je Lučka Böhm iz ZSSS-ja izrazila veliko razočaranje, da jim ni uspelo izenačiti prispevnih stopenj delavcev in delodajalcev.
V Dijaški organizaciji Slovenije verjamejo, da je predlagana pokojninska reforma korektna do sedanjih kot tudi do prihodnjih generacij. V Mladinskem svetu Slovenije pa so pozdravili predlog, da višina osnovne plače iz naslova začasnih in občasnih del ne bo štela v končni izračun pokojnine, se bo pa to delo štelo v delovno dobo.
Delavska koalicija želi referendum
V Delavski koaliciji, ki je združila več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, pa predlogu reforme nasprotujejo in menijo, da bi bilo treba o pokojninski reformi odločati na referendumu. Kot je na seji poudaril David Švarc, sicer generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, namen Delavske koalicije ni rušiti pokojninske reforme, a gredo predlagane spremembe “izrazito v škodo delavstva in upokojencev”. Opozorili so na upokojevanje, ki je po njihovem mnenju poznejše, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjana Volfa se ne strinjajo s poslabševanjem pogojev upokojevanja, obenem pa zahtevajo tudi dobre pogoje za delo. Do predloga so kritični tudi v društvu Asociacija, saj menijo, da bo reforma poglobila revščino delavcev v kulturi, ki v večini vsaj deloma delajo prekarno. Tudi v Konferenci sindikatov zavarovalništva Slovenije so v sporočilu za javnost pozvali k opustitvi predlaganih ukrepov.
Tomaž Perše iz fiskalnega sveta pa je pozval, naj bo pokojninska reforma javnofinančno vzdržna. Opozoril je, da se nekateri ukrepi v predlogu, ki negativno vplivajo na javnofinančno vzdržnost, začnejo uveljavljati takoj, tisti, ki so pozitivni za javno blagajno, pa šele z zamikom. Napovedal je, da bodo pokojninsko reformo na fiskalnem svetu znova ocenili.
Zahtevana upokojitvena starost se bo zviševala od 2028
Po predlogu reforme se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Glede vprašanja, ali je to pravično za tiste, ki so začeli delati pred 22. letom starosti, je dejal, da bodo tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, deležni olajšav, tisti, ki so začeli delati pozneje, pa so to storili zaradi študija, kar pa tudi mora biti priznano.
Glede usklajevanja pokojnin je pojasnil, da z dopolnilom odbora predlagajo, da bi se pokojnine v prihodnjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, in se šele nato, ko se bo uveljavil višji odmerni odstotek, postopoma preide na razmerje 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače.
Feketija: Izdatki za pokojnine bodo še vedno rasli
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je pojasnil, da je v pokojninskem sistemu vsako leto potrebno doplačilo iz proračuna in da bo tako ostalo tudi po predlagani reformi. Po njegovih besedah bodo izdatki za pokojnine še vedno rasli. Prejšnji dve reformi sta nižali delež BDP-ja, ki smo ga namenjali za pokojnine, in sta dali rezultate pri vzdržnosti pokojninskega sistema, zdajšnja reforma pa zvišuje izdatke za približno dva odstotka na daljši rok, kar pomeni, da daje več poudarka blaginji, je dejal Feketija.
Zakonodajnopravna služba kritična do predloga
V zakonodajnopravni službi DZ-ja so do predloga kritični. Med drugim so opozorili na nekonsistentnost, neenotnost in nepreglednost zakonske ureditve, s čimer je ogrožena pravna varnost. Prav tako so opozorili, da naj bi bil osnovni cilj predlagane novele, kot je zapisano v uvodu predloga, zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema in transparentnost ureditve, zato se je mestoma zastavilo vprašanje utemeljitve določanja novih ugodnosti oziroma ugodnejšega vrednotenja. Uvedba zimskega dodatka, in to že v letošnjem letu, ne more predstavljati socialnega korektiva, kot je navedeno v gradivu, saj je višina zneska enaka za vse, tako za vse upravičence z visokimi kot nizkimi pokojninami in nadomestili, so navedli kot primer.
Del predlaganih določb po mnenju zakonodajnopravne službe ne upošteva temeljnega pravila predvsem pokojninskega zavarovanja, po katerem se v času obveznega zavarovanja plačujejo prispevki, višina pokojnine pa je nato odvisna od zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani oziroma plačani prispevki. Gre torej za zavarovalniški pristop, ki pa je po mnenju zakonodajnopravne službe že prekoračen s tako imenovanimi socialnimi korektivi.
“Vsak pokojninski sistem stoji in pade na dveh temeljih. Prvi temelj je, ali smo se kot družba zmožni o njem dogovoriti, in drugi temelj je, ali smo ga kot država in gospodarstvo zmožni financirati,” je dejal Mesec.
Glede finančne vzdržnosti reforme je pojasnil, da je zastavljena tako, da bo zagotovila stabilnost pokojninskega sistema za prihodnjih od 15 do 20 let. “To pošilja jasen signal upokojencem, da so njihove pokojnine varne in stabilne. Prihodnjim upokojencem pa, da se bodo upokojevali pod bistveno preglednejšimi pogoji kot do zdaj.”
Obenem pa je bil v družbi glede predloga po njegovih besedah dosežen najširši mogoči konsenz, saj so strinjanje s predlogom izrazili tako predstavniki gospodarstva oziroma delodajalcev, sindikatov, ki predstavljajo zaposlene, in upokojencev. Predstavniki vseh treh skupin so podporo reformi izrazili tudi na današnji seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Mesec v parlamentu s sprejetjem reforme ne pričakuje težav. “Tudi opozicija, posebej če pogledamo desni del, je dala zelo malo amandmajev, kar berem kot tihi znak zadovoljstva z delom pri reformi in z izkupičkom pogajanj,” je poudaril v izjavi za javnost.
Mesec glede možnosti referenduma: Tako ugodne reforme ne bo več na mizi
Reformi sicer ob sprejetju grozi možnost naknadnega zakonodajnega referenduma. Delavska koalicija, ki je združila več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, nasprotuje predlogu reforme, ker po njihovem mnenju predvideva poznejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin.
Mesec meni, da bi z referendumskim “rušenjem reforme” pokojninski sistem postal nestabilen. “Že z novim letom izgubimo več sto milijonov evrov iz Evrope,” je poudaril in dodal, da se kot družba staramo, pred nami pa so časi, ki so precej bolj neugodni in nepredvidljivi kot čas, v katerem je bila reforma izpogajana. “Prepričan sem, da tako ugodne reforme, kot jo imamo danes na mizi, ne bo več. Bodo pa na mizi drugi scenariji, od zaostrovanja pogojev do nižanja pokojnin, sploh če je čas, ki prihaja, čas krize.”
Del sindikatov napoveduje referendum o pokojninski reformi
Poslanska razprava
Za predlog novele se je v drugi obravnavi na odboru zavzelo več poslancev Svobode. Kot je dejal Dean Premik, je reforma kompromis. Med cilji je na prvo mesto postavil dostojne pokojnine, navedel pa tudi vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost.
Tudi nekateri drugi poslanci Svobode so poudarili, da se ohranja pogoj 40 let delovne dobe. Pri podaljševanju referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo na 40 let pa so pojasnili, da se bo odštelo najslabših pet let in da se bo ta ureditev uveljavila šele po prehodnem zvišanju odmernega odstotka na 70. Sandra Gazinkovski (Svoboda) tako verjame, da bo reforma “omogočila dostojno starost brez strahu pred revščino”.
Po mnenju Soniboja Knežaka iz SD-ja je pomembno, da prvi steber ostane temelj pokojninskega sistema. Z zvišanjem odmernega odstotka bodo po njegovih besedah zagotovili dostojnejše pokojnine in omilili podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Obžaloval pa je, da se jim ni uspelo dogovoriti za obdavčitev delodajalske strani. Obenem so, kot je dejal, dolžni še obljubljene ukrepe na področju prekarnosti.
Pomen sporazuma s socialnimi partnerji je poudaril tudi Matej Tašner Vatovec (Levica). Po njegovem mnenju je zakon dober, ker upošteva okoliščine, v katerih je nastal. Na napoved referenduma pa se je odzval z navedbo, da bo spremembo treba prej ali slej sprejeti, da pa bo to v prihodnje bistveno bolj neugodno. Zagovarja tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, saj je po njegovih besedah ena večjih anomalij obstoječega sistema, da si ljudje višje prispevke plačujejo le za določeno referenčno obdobje.
Po mnenju Karmen Furman (SDS) pa ne obravnavajo obljubljene pokojninske reforme, ampak vnovične spremembe obstoječega zakona, “ki slabšajo položaj tako trenutnih kot bodočih upokojencev”. Kritična je bila do napovedi predlagateljev, da bodo zaradi višjega odmernega odstotka pokojnine višje, saj je po njenem mnenju treba upoštevati tudi podaljšanje pokojninske osnove s 24 na 40 let. V SDS-u so predlagali dopolnilo, da bi se namesto predlaganih pet izločilo deset najmanj ugodnih let, a ga odbor ni sprejel.
V SDS-u so se kritično odzvali tudi na zavrnitev njihovega predloga dopolnila, o katerem odbor ni glasoval, s katerim so predlagali prenehanje veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Kot je poudarila Furman, ta njihov predlog sledi referendumski volji ljudstva. Predsednik odbora Milan Jakopovič (Levica) je kot razlog za zavrnitev navedel, da bi se s tem v predlog zakona dodal nov zakon, kar ni v skladu s poslovnikom.
V NSi-ju se po besedah Janeza Ciglerja Kralja zavzemajo za polni dvojni status upokojencev, ki bi lahko delali ob prejemanju polne pokojnine. S predlogom dopolnila, ki na odboru sicer ni dobil podpore, so predlagali tudi, da bi, kot je dejal Cigler Kralj, popravili krivico moškim, ki se jim je med letoma 2013 in 2022 upošteval odmerni odstotek 57,25. Po pojasnilih ministra za delo bi to pomenilo, da bi lahko vsakokratna vlada posegla v pokojnine za nazaj.
V NSi-ju so kritični tudi do tega, da je zagotovljena pokojnina še vedno pod pragom revščine, in do zimskega dodatka, saj “ne gre v smer pravičnosti, pa tudi v smer solidarnosti ne”, je dejal Cigler Kralj.
V SDS-u so glede zimskega dodatka z dopolnilom predlagali progresivno lestvico, tako da bi tisti z nižjimi pokojninami prejeli višji zimski dodatek, a je odbor ni podprl. Kot je dejal Zvonko Černač (SDS), ne razume, zakaj podobna logika, kot velja pri letnem dodatku, pri zimskem ni ustrezna. Državni sekretar Feketija je v povezavi s tem dejal, da tudi če vsi dobijo zimski dodatek v istem znesku, to predstavlja višji odstotek pri tistih, ki prejemajo nižjo pokojnino. Po predlogu se bo višina zimskega dodatka z letošnjih 150 evrov do leta 2030 postopoma zvišala na 250 evrov.
