So državna podjetja zgled dobrega upravljanja in spoštovanja pravic delavcev ali zgled kršitev? Sindikati opozarjajo, da naj bi se v Luki Koper kljub formalni odpravi nezakonitega poslovnega modela z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je prizadel več kot 1200 delavcev in sistematično kršil njihove pravice, vračale stare prakse, tokrat prek najemanja ključnih storitev pri zunanjih izvajalcih. Tako naj bi na avtomobilskem terminalu več sto delavcev še vedno delalo brez enakih pravic kot redno zaposleni v Luki Koper in v izrazito slabših razmerah. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf opozarja, da je bil model IPS dobro “naštudiran sistem izkoriščanja”, s katerim je Luka Koper ustvarjala konkurenčno prednost pred drugimi pristanišči na račun plač in zdravja delavcev, danes pa naj bi prenašanje ključne dejavnosti pretovora blaga na zunanje izvajalce pomenilo zgolj “novo preobleko starega sistema”.
Sindikalni predstavniki opozarjajo, da naj bi se podobna praksa, kot se je izvajala v nezakonitem poslovnem modelu Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je prizadel do 1200 delavcev in sistematično kršil njihove pravice, ponavljala na avtomobilskem terminalu, kjer Luka Koper za izvajanje pretovora najema zunanje izvajalce storitev. Delavci naj bi delali v bistveno slabših pogojih od redno zaposlenih, zaradi česar bi lahko znova prihajalo do sistematičnega kršenja delovnopravne zakonodaje.
Luka Koper je zaradi pritiska sindikatov in javnosti v letu 2019 začela uvajati nov, t. i. “tristebrni” poslovni model, ki predvideva neposredne zaposlitve delavcev, delo prek kadrovskih agencij in predajo celotne storitve, kot je pretovor na avtomobilskem terminalu, zunanjemu izvajalcu. Vendar pa se vedno glasneje pojavljajo očitki, da naj bi se v Luki Koper izkoriščevalske prakse na tak način nadaljevale, saj naj bi več sto delavcev še vedno delalo brez enakih pravic kot redno zaposleni, prav tako naj zanje ne bi veljale določbe kolektivne pogodbe.
Sistem izkoriščanja in zniževanja stroškov dela
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Damjan Volf je prepričan, da bi morala biti državna podjetja zgled dobrega upravljanja, ne pa zgled kršitev. “Državna podjetja bi morala biti zgled dobrega upravljanja, dostojnega plačila delavcem in zagotavljanja dobrih ter zdravih delovnih pogojev, ne pa zgled kršitev. Že leta 2016 smo zelo jasno povedali, da je Luka Koper tudi prostor kršitev in zlorab delovnopravne zakonodaje. Poslovni model je bil oblikovan tako, da se dejansko povečuje dobiček z izigravanjem delovnopravne zakonodaje. Leta 1995 se je v Luki Koper prvič pojavil IPS sistem. Če pogledamo uradne podatke iz letnih poročil, so bili leta 2016 stroški za IPS storitve kar 15 odstotkov vseh operativnih stroškov Luke Koper – znašali so 22 milijonov evrov. Če bi delavce, ki so delali prek IPS-ov – tam jih je bilo dnevno več kot redno zaposlenih –, plačevali tako kot ostale delavce, bi bil strošek dela za Luko Koper dvakrat večji,” ugotavlja.
Kot še poudarja, se je oblikoval premišljen sistem zniževanja stroškov. “Izoblikovali so zelo konkreten sistem izkoriščanja in na ta način z zniževanjem stroškov dela ustvarjali konkurenčno prednost pred pristaniščema v Trstu in Reki na račun plačil in zdravja delavcev IPS. To je bil zelo dobro naštudiran sistem. IPS delavec je za isto delo prejemal bistveno nižje plačilo. Edini, ki so imeli dobiček, so bili vodstvo, zaposleni in lastniki IPS-ov, za katere je znano, da so imeli dobre lokalne povezave.”
Tudi ko so sistem IPS-ov opustili, so sindikati novemu, t. i. tristebrnemu sistemu nasprotovali. “Naše stališče je bilo jasno: če delavci opravljajo delo za Luko Koper sredi Luke Koper, jim je treba ponuditi pogodbo o zaposlitvi in se jim opravičiti za to, kar se je zgodilo. Tedaj so napovedali, da naj bi se 300 delavcev zaposlilo v Luki Koper in 300 v agencijah – zanje smo dosegli, da morajo imeti enako plačilo kot zaposleni v Luki Koper, ob tem pa smo vztrajali, da so lahko agencije le kratkoročna rešitev, ki vodi v redno zaposlitev. Tretji steber pa je bil za nas povsem nesprejemljiv, saj naj bi 500 ljudi zaposlovali zunanji izvajalci dejavnosti, ki nimajo nobene povezave z zaposlenimi v Luki Koper,” poudarja Volf.
Zakaj je šel v roke zunanjih izvajalcev pretovor na avtomobilskem terminalu?
“Bilo nam je jasno, zakaj so v celoti oddali avtomobilski terminal – ravno iz njega smo poleg kontejnerskega terminala prejeli največ pritožb glede varnosti in zdravja pri delu. Zunanji izvajalci storitev ne posredujejo kadrov tako kot kadrovske agencije, ampak opravljajo delo s svojimi delavci in z lastnimi sredstvi. Luka Koper si je zelo spretno oprala roke pred odgovornostjo. Govorimo o terminalu, ki podira rekorde, obenem pa so tako pomembno dejavnost zaupali zunanjim izvajalcem. To nedvomno pomeni tudi za Luko Koper tveganje, da bodo ti prej ali slej uporabili enako strategijo izsiljevanja glede cene storitev, kot so to naredili IPS-ji, ter s tem ogrozili stabilnost poslovanja Luke Koper. Osnovna ekonomska logika je, da je treba tveganje minimizirati – to pa se doseže z zaposlovanjem kadra, ki ima zagotovljene varne in zdrave delovne pogoje ter dostojno plačilo,” ugotavlja Volf.
Volf opozarja tudi na pravna vprašanja, ki se pojavljajo pri oddajanju centralnih dejavnosti Luke Koper zunanjim izvajalcem. “Osnovna dejavnost Luke Koper je pretovor blaga. Od leta 2008, ko je bila dobljena koncesija za obdobje 35 let za celotno tovorno pristanišče, ima Luka Koper obveznost izvajanja pristaniške dejavnosti. V tretjem stebru pa so osnovno dejavnost – torej to, za katero so pridobili koncesijo – podelili zunanjim izvajalcem, kar je v nasprotju z osnovnim namenom koncesije.”
Svoja stališča so velikokrat izpostavili, a nanje ni bilo nobenega odziva. “Občutek smo dobili, da je Luka Koper tako velika, da ji je dovoljeno več kot drugim delodajalcem v državi. Vendar pa je to z vidika sindikata povsem napačen signal – državna podjetja bi morala imeti ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje. So se člani uprave in nadzornega sveta kdaj vprašali, ali je tristebrni sistem zakonit in pravilen? Mi menimo, da tretji steber pomeni samo preobleko IPS sistema, pod katero se še vedno skrivajo kršitve delovnopravne zakonodaje in stiske zaposlenih. Nadzorni elementi v Luki Koper in državi bi se morali vprašati, ali ne stopamo po isti poti kot v preteklosti.”
“Brutalen sistem, ki deluje kot ogenj; za sabo pušča opustošenje”
“V naši sindikalni organizaciji se soočamo s podobnim modelom obnašanja, kot smo se pri IPS-ih in žal ponovno ugotavljamo, da celoten sistem temelji na strahu. Strah pa je paralizator uma in razuma. Ko se zažre v človeka, postane delavec zgolj sredstvo za ustvarjanje dobička delodajalcev. Po naših informacijah gre v teh primerih za velik del tuje delovne sile, torej ekonomske migrante, ki v Slovenijo prihajajo izključno zaradi dela in ne poznajo zakonodaje, zato pristajajo na delo v izjemno slabih pogojih. Imamo podatke, da so prisotne prakse uradnih in neuradnih pogodb o delu, plačila v gotovini, vračanju uradno prejetega regresa, neupoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu … To je zelo brutalen sistem, ki deluje kot ogenj – če ga ne omejiš, za sabo pušča opustošenje,” še ugotavlja.
“Živimo v času, ko ni pomembno, kaj znaš, ampak komu pripadaš. Vodstveni položaji v državnih podjetjih so prepogosto nagrade vladajočih in ne odraz strokovnosti, skrbnosti in dobrega gospodarjenja. To je ena izmed rak ran slovenske družbe in gospodarstva. Vidimo izrazito slabo organizacijo delovnega procesa v velikih podjetjih, kjer glava ne ve, kaj dela roka; temu pravim sindrom nogometne ekipe, kjer se vodstvo hitro zamenja, posledice pa ostanejo na igralcih – v tem primeru delavcih. Dodal bi še, da nikoli doslej ni v Sloveniji tako silovito naraščala revščina med delavstvom, kot narašča danes.”
V Konfederaciji sindikatov 90 pogrešajo bolj aktivno vlogo državnih organov, predvsem inšpektorata za delo. “Tudi pri državnih podjetjih se srečujemo s tem virusom, vendar proti njemu obstaja zdravilo – to je striktni nadzor. Inšpektorat bi moral delovati proaktivno in izvajati izredne inšpekcijske nadzore, jih ponavljati v ciklu, dokler kršitev ne bi bilo več. Vemo, da je inšpektorat kadrovsko podhranjen in z rednimi nadzori ne more slediti vsemu, kar se dogaja, to pa kapital izkorišča. Vendar pa, ko gre za tako velike in pomembne delodajalce, kot je Luka Koper, morajo odločevalci od besed
Pozivajo delavce, naj prijavijo kršitve
Zato so v Obalni sindikalni organizaciji KS90 pristopili k zbiranju konkretnih primerov kršenja delovnopravnih predpisov tudi v novih oblikah sodelovanja Luke Koper z zunanjimi izvajalci, ki delavce dnevno napotujejo na delo v Luko Koper.
“Naredili bomo vse, da to zadevo uredimo, hkrati pa pozivamo vse izkoriščene delavce v Luki Koper, v agencijah, ki delajo zanjo, in pri zunanjih izvajalcih, naj se oglasijo na sedežu sindikata in se aktivirajo. Le tako se lahko organiziramo v močno delavsko organizacijo, ki bo prešla v dejanja. Sistem zunanjih izvajalcev je samo nova embalaža starega sistema, zapakiranega v še bolj neprebojno steklo. Kritika Luke Koper je v lokalnem okolju prepogosto napačno razumljena zaradi vpliva, ki ga ima Luka Koper, a naliti si moramo čistega vina. Uprava in nadzorni svet ne varčujeta pri svojih stroških dela – pogača na račun izkoriščanja je tako velika, da si lahko odrežejo ogromen del. A vendarle mora obstajati neka razumska meja med pohlepom kapitala in dostojnim plačilom delavcev,” zaključuje svoje razmišljanje Volf.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na upravo Luke Koper. Med drugim nas je zanimalo, kako komentirajo očitke, da je bil nekdanji poslovni model IPS oblikovan na izigravanju delavske zakonodaje in povečevanju dobička na račun delavcev, pa tudi, kako komentirajo opozorila sindikatov, da se podobne prakse ponavljajo na avtomobilskem terminalu, kjer delo opravljajo zunanji izvajalci. Povprašali smo jih, kako zagotavljajo, da ti delavci niso ponovno v neenakem položaju v primerjavi z redno zaposlenimi, in ali lahko potrdijo, da imajo vsi delavci, ki delo opravljajo prek agencij ali zunanjih izvajalcev, enake pravice, plačilo in varnostne standarde kot redno zaposleni. Vprašali smo jih tudi, kako odgovarjajo na očitke, da je t. i. “tristebrni sistem” zgolj preobleka starega IPS modela, ter ali je oddajanje ključnih pristaniških dejavnosti zunanjim izvajalcem sploh v skladu z obveznostmi iz koncesijske pogodbe. Odgovore Luke Koper bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
regionalobala.si
