Sindikat mejne kontrole so nekoristne in zelo potratne

Sindikat: mejne kontrole so nekoristne in zelo potratne

by Medijske objave

Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije sta že v torek opozorila, da so zaradi zaprtja vipavske hitre ceste med Razdrtim in Vipavo ter preusmeritve tovornega tranzita na mejni prehod Fernetiči razmere na primorski avtocesti nevzdržne.

Nezadovoljstvo nad dosedanjo obravnavo stanja na mejnem prehodu Fernetiči, kjer po zaprtju dela vipavske hitre ceste in preusmeritvi tovornega tranzita prihaja do dolgih zastojev, izražajo tudi v medregijskem sindikalnem svetu Furlanija-Julijska krajina/Slovenija. Opozarjajo na ekonomske posledice in nevšečnosti zlasti za čezmejne delavce. Predstavniki vlade popoldne načrtujejo pogovore z italijansko stranjo, na katerih bodo obravnavali krizne razmere. S predstavniki lokalne skupnosti se bo sešel tudi prvi mož Darsa Andrej Ribič, ki jim bo vnovič skušal pojasniti okoliščine do katerih je prišlo zaradi novega prometnega režima po zaprtju dela vipavske hitre ceste.

Kot so v imenu medregijskega sindikalnega sveta danes sporočili iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, so pristojni organi precej nepripravljeni in površni pri reševanju problematike, do katere je prišlo ob zaprtju dela vipavske hitre ceste, kar je bilo napovedano več mesecev vnaprej.

Kot poudarjajo, ima trenutno stanje ekonomske posledice za tovorni in turistični promet ter povzroča nevšečnosti za čezmejni promet in zlasti za čezmejne delavce, ki so prisiljeni nepredvidljivo dolgo čakati, da se pripeljejo na delo in vrnejo domov ali pa se morajo voziti po drugih poteh in si tako podaljšajo potovanje.

Kontrole na mejah so nekoristne

Ob tem se medregijski sindikalni svet zaveda, da so kolone tudi posledica ponovnega vzpostavljanja kontrol na mejah zaradi začasnega neizvajanja Schengenskega sporazuma. “Ta odločitev se je izkazala za povsem nekoristno, za veliko potrato denarja in nepotrebno namestitev javnih varnostnih sil, s čimer so kazalce zgodovine vrnili nazaj pred čas, ko smo prost pretok blaga in predvsem prosto gibanje ljudi vsi slavili kot velik zgodovinski dogodek,” so navedli. Dodali so, da od nekdaj podpirajo ukinitev teh mejnih kontrol in se zavzemajo za ponovno popolno sprostitev gibanja.

Razmere so nevzdržne

Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije sta že v torek opozorila, da so zaradi zaprtja vipavske hitre ceste med Razdrtim in Vipavo ter preusmeritve tovornega tranzita na mejni prehod Fernetiči razmere na primorski avtocesti nevzdržne. Od pristojnih zahtevajo takojšnje ukrepanje, sami pa bodo razmislili o zapori primorske avtoceste.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je sicer že pred dnevi italijanskega notranjega ministra Mattea Piantedosija pozval, naj se prometna ureditev na Fernetičih ustrezno prilagodi. Rešitve za nemoteno vsakodnevno življenje obmejnega prebivalstva in v izogib nastajanju gospodarske škode bodo danes ponovno predlagali italijanski strani tudi predstavniki slovenske policije. Kot so sporočili z ministrstva za notranje zadeve, so namreč prejeli vabilo prefekta Furlanije-Julijske krajine Giuseppeja Petronzija na operativni sestanek glede preusmeritve tranzitnega tovornega prometa na mejnem prehodu Fernetiči in glede nastalih zastojev.

Pogovori z italijansko stranjo

Na razmere so se odzvali tudi na vladi, kjer so s člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SNAV) obravnavali zaostrene razmere. Sklenili so, da resorji uskladijo skupno stališče s predlogi reševanja nastalih kriznih razmer.

Več o tem bo ministrstvo za notranje zadeve pojasnilo v sporočilu za javnost, ki bo sledilo sestanku z italijanskimi kolegi.

Ribič zaradi težav na srečanju z lokalno skupnostjo

Prvi mož Darsa Andrej Ribič bo predstavnikom lokalne skupnosti danes poskušal vnovič razjasniti nekatere nejasnosti, do katerih je prišlo zaradi novega prometnega režima po zaprtju dela vipavske hitre ceste. Sestal se bo tudi s predstavniki policije in gasilci. Z avtoprevozniki se bo medtem v četrtek dopoldne sestala ministrica za infrastrukturo.

Kot je danes poudaril Ribič, Dars ni kriv za zastoje, do katerih prihaja na mejnem prehodu Fernetiči, kamor je preusmerjen tovorni tranzit, pač pa jih po njegovem povzroča mejna kontrola na italijanski strani. “Mi smo se dogovorili z italijansko stranjo za nek drugačen režim in upam, da bodo Italijani to v kratkem sprejeli in da bodo odprli še drug vozni pas, tako da do zastojev ne bi več prihajalo,” je povedal.

Četrtkov sestanek z avtoprevozniki je bil, kot je poudarila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, sklican že prejšnji teden. Torkov sklic sestanka in grožnje z zaporo primorske avtoceste je zato ocenila kot nekorektne. 

Ribič se bo danes sestal tudi z vsemi tistimi, s katerimi so se dogovarjali za režim, ki velja sedaj, torej poleg s predstavniki lokalne skupnosti tudi s predstavniki policije in gasilcev. Kot je dejal, so sestanek sklicali zato, da razčistijo nekatere nejasnosti in dezinformacije, ki so se pojavile v javnosti.

Zaradi zastojev ne bo odstopil

Ribič se je dotaknil tudi pozivov k odstopu, ki so se pojavili te dni zaradi kaosa na cestah, in zatrdil, da odstopiti ne namerava. “Jaz bom odstopil zaradi kaosa, ali ga jaz povzročam? Dajte, prosim,” je dejal.

S predstavniki avtoprevoznikov, ki so v torek na hitro sklicali popoldanski sestanek na Razdrtem, nanj pa povabili predstavnike vlade in Darsa, se bo v četrtek dopoldne medtem sestala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ta je danes ob robu novinarske konference ljubljanskega župana Zorana Jankovića poudarila, da je bila ureditev prometa po zaprtju dela vipavske hitre ceste strokovno utemeljena, do zastojev na mejnem prehodu Fernetiče, kamor je preusmerjen tranzitni tovor, pa prihaja zaradi mejne kontrole na italijanski strani.

Četrtkov sestanek z avtoprevozniki je bil, kot je poudarila infrastrukturna ministrica, sklican že prejšnji teden. Torkov sklic sestanka in grožnje z zaporo primorske avtoceste je zato ocenila kot nekorektne. Poudarila je, da ministrstvo za notranje zadeve, Dars in občine vlagajo velike napore v to, da se stvari uredijo. “Z grožnjami pa po moji oceni prav hudo daleč nikoli ne prideš,” je še poudarila.

siol.net

Zaradi kriznih razmer na cestah zasedal tudi sekretariat Sveta za nacionalno varnost

Zaradi kriznih razmer na cestah zasedal tudi sekretariat Sveta za nacionalno varnost

by Medijske objave

Razmere na slovenskih cestah so pretresali tudi člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Resorji naj uskladijo skupno stališče s predlogi reševanja nastalih kriznih razmer na slovenskih cestah, tudi v luči razmer na primorskih, ter na ustreznih strokovnih in političnih ravneh opravijo pogovore z italijansko stranjo, je pozval sekretariat. Nezadovoljstvo nad dosedanjo obravnavo stanja na mejnem prehodu Fernetiči pa izražajo tudi v medregijskem sindikalnem svetu Furlanija Julijska krajina/Slovenija.

Člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost so razmere na slovenskih cestah na seji obravnavali v prisotnosti ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Damjana Petriča in državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Rajha, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

“Sprejet je bil sklep, da resorji uskladijo skupno stališče s predlogi reševanja nastalih kriznih razmer na cestah, tudi v luči razmer na primorskih cestah, ter na ustreznih strokovnih in političnih ravneh opravijo pogovore z italijansko stranjo. Na slovenski strani se dejavnosti za izboljšanje razmer že izvajajo, najbolj uspešna rešitev pa bo tista, ki bo usklajena s sosednjo Italijo,” so zapisali.

Za vse je “krivo” zaprtje vipavske hitre ceste

Razmere na primorski avtocesti so zaostrene zaradi zaprtja vipavske hitre ceste med Razdrtim in Vipavo na smernem vozišču proti Novi Gorici in Vrtojbi. Promet z osebnimi vozili in lokalni tovorni promet sta preusmerjena na vzporedno regionalno cesto, tovorni tranzitni promet pa je preusmerjen na mejni prehod Fernetiči.

Zaradi tega in zaradi sočasnega poostrenega mejnega nadzora italijanskih oblasti v zadnjih dneh pred mejnim prehodom Fernetiči oziroma na avtocestnem odseku med Fernetiči in razcepom Gabrk prihaja do stalnih dolgih zastojev, vozniki kljub prepovedi uporabljajo tudi regionalne ceste na območju. Zastoji segajo tudi na primorsko avtocesto.

Ribič: Dars ni kriv za zastoje

Kot je danes v izjavi po srečanju s predstavniki Dijaške skupnosti Celje poudaril prvi mož Darsa Andrej Ribič, Dars ni kriv za zastoje, do katerih prihaja na mejnem prehodu Fernetiči, kamor je preusmerjen tovorni tranzit. Zastoje po njegovem povzroča mejna kontrola na italijanski strani. “Mi smo se dogovorili z italijansko stranjo za nek drugačen režim in upam, da bodo Italijani to v kratkem sprejeli in da bodo odprli še drug vozni pas, tako da do zastojev ne bi več prihajalo,” je povedal.

Ribič se bo danes sestal tudi z vsemi tistimi, s katerimi so se dogovarjali za režim, ki velja sedaj, torej poleg s predstavniki lokalne skupnosti tudi s predstavniki policije in gasilcev. Kot je dejal, so sestanek sklicali zato, da razčistijo nekatere nejasnosti in dezinformacije, ki so se pojavile v javnosti.

Kot je po sestanku v telefonskem pogovoru za STA pojasnil župan občine Sežana Andrej Sila, so na današnjem sestanku iskali predvsem rešitev za lokalno gospodarstvo. “Za ta namen je zdaj omogočen izvoz Senožeče in potem prek Štorij in regionalne ceste v samo mesto Sežana,” je dejal. Po besedah župana sta sicer tako policija kot Dars zelo odzivna in skupaj sproti iščejo rešitve za razbremenitev primorske avtoceste.

Kaj prvi mož Darsa pravi o pozivih k odstopu?

Ribič se je dotaknil tudi pozivov k odstopu, ki so se pojavili te dni zaradi kaosa na cestah, in zatrdil, da odstopiti ne namerava. “Jaz bom odstopil zaradi kaosa, ali ga jaz povzročam? Dajte, prosim,” je dejal.

Sindikat opozarja na težave čezmejnih delavcev

Nezadovoljstvo nad dosedanjo obravnavo stanja na mejnem prehodu Fernetiči izražajo tudi v medregijskem sindikalnem svetu Furlanija Julijska krajina/Slovenija.

Kot so v imenu medregijskega sindikalnega sveta sporočili iz Konferedacije sindikatov 90 Slovenije, so pristojni organi precej nepripravljeni in površni pri reševanju problematike, do katere je prišlo ob zaprtju dela vipavske hitre ceste, kar je bilo napovedano več mesecev vnaprej.

Kot poudarjajo, ima trenutno stanje ekonomske posledice za tovorni in turistični promet ter povzroča nevšečnosti za čezmejni promet in zlasti za čezmejne delavce, ki so prisiljeni nepredvidljivo dolgo čakati, da se pripeljejo na delo in vrnejo domov ali pa se morajo voziti po drugih poteh in si tako podaljšajo potovanje.

Ob tem se medregijski sindikalni svet zaveda, da so kolone tudi posledica ponovnega vzpostavljanja kontrol na mejah zaradi začasnega neizvajanja Schengenskega sporazuma. “Ta odločitev se je izkazala za povsem nekoristno, za veliko potrato denarja in nepotrebno namestitev javnih varnostnih sil, s čimer so kazalce zgodovine vrnili nazaj pred čas, ko smo prost pretok blaga in predvsem prosto gibanje ljudi vsi slavili kot velik zgodovinski dogodek,” so navedli. Dodali so, da od nekdaj podpirajo ukinitev teh mejnih kontrol in se zavzemajo za ponovno popolno sprostitev gibanja.

Avtoprevozniki grozijo z zaporo primorske avtoceste

Avtoprevozniki opozarjajo, da so razmere nevzdržne, in odgovorne pozivajo k takojšnjim ukrepom. V nasprotnem primeru napovedujejo zaporo primorske avtoceste.

Ribič je danes izjave, da so avtoprevozniki ujetniki Darsa, medtem označil za napačne in veliko manipulacijo. Več bo pojasnil v četrtek, je dodal.

Bratušek: Z grožnjami prav hudo daleč nikoli ne prideš

S predstavniki avtoprevoznikov, ki so v torek na hitro sklicali popoldanski sestanek na Razdrtem, nanj pa povabili predstavnike vlade in Darsa, se bo v četrtek dopoldne medtem sestala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Ta je danes ob robu novinarske konference ljubljanskega župana Zorana Jankovića poudarila, da je bila ureditev prometa po zaprtju dela vipavske hitre ceste strokovno utemeljena, do zastojev na mejnem prehodu Fernetiče, kamor je preusmerjen tranzitni tovor, pa prihaja zaradi mejne kontrole na italijanski strani.

Četrtkov sestanek z avtoprevozniki je bil, kot je poudarila infrastrukturna ministrica, sklican že prejšnji teden. Torkov sklic sestanka in grožnje z zaporo primorske avtoceste je zato ocenila kot nekorektne. Poudarila je, da ministrstvo za notranje zadeve, Dars in občine vlagajo velike napore v to, da se stvari uredijo. “Z grožnjami pa po moji oceni prav hudo daleč nikoli ne prideš,” je še poudarila.

Rešitve za nemoteno vsakodnevno življenje obmejnega prebivalstva in v izogib nastajanju gospodarske škode bodo danes znova predlagali italijanski strani tudi predstavniki slovenske policije. Kot so sporočili z ministrstva za notranje zadeve, so namreč prejeli vabilo prefekta Furlanije – Julijske krajine Giuseppeja Petronzija na operativni sestanek glede preusmeritve tranzitnega tovornega prometa na mejnem prehodu Fernetiči in nastalih zastojev.

N1

Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90

SINDIKALNI ALARM V LUKI KOPER: “Poslovni model je bil oblikovan na izigravanju delavske zakonodaje”

by Medijske objave

So državna podjetja zgled dobrega upravljanja in spoštovanja pravic delavcev ali zgled kršitev? Sindikati opozarjajo, da naj bi se v Luki Koper kljub formalni odpravi nezakonitega poslovnega modela z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je prizadel več kot 1200 delavcev in sistematično kršil njihove pravice, vračale stare prakse, tokrat prek najemanja ključnih storitev pri zunanjih izvajalcih. Tako naj bi na avtomobilskem terminalu več sto delavcev še vedno delalo brez enakih pravic kot redno zaposleni v Luki Koper in v izrazito slabših razmerah. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf opozarja, da je bil model IPS dobro “naštudiran sistem izkoriščanja”, s katerim je Luka Koper ustvarjala konkurenčno prednost pred drugimi pristanišči na račun plač in zdravja delavcev, danes pa naj bi prenašanje ključne dejavnosti pretovora blaga na zunanje izvajalce pomenilo zgolj “novo preobleko starega sistema”.

Sindikalni predstavniki opozarjajo, da naj bi se podobna praksa, kot se je izvajala v nezakonitem poslovnem modelu Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je prizadel do 1200 delavcev in sistematično kršil njihove pravice, ponavljala na avtomobilskem terminalu, kjer Luka Koper za izvajanje pretovora najema zunanje izvajalce storitev. Delavci naj bi delali v bistveno slabših pogojih od redno zaposlenih, zaradi česar bi lahko znova prihajalo do sistematičnega kršenja delovnopravne zakonodaje.

Luka Koper je zaradi pritiska sindikatov in javnosti v letu 2019 začela uvajati nov, t. i. “tristebrni” poslovni model, ki predvideva neposredne zaposlitve delavcev, delo prek kadrovskih agencij in predajo celotne storitve, kot je pretovor na avtomobilskem terminalu, zunanjemu izvajalcu. Vendar pa se vedno glasneje pojavljajo očitki, da naj bi se v Luki Koper izkoriščevalske prakse na tak način nadaljevale, saj naj bi več sto delavcev še vedno delalo brez enakih pravic kot redno zaposleni, prav tako naj zanje ne bi veljale določbe kolektivne pogodbe.

Sistem izkoriščanja in zniževanja stroškov dela

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Damjan Volf je prepričan, da bi morala biti državna podjetja zgled dobrega upravljanja, ne pa zgled kršitev. “Državna podjetja bi morala biti zgled dobrega upravljanja, dostojnega plačila delavcem in zagotavljanja dobrih ter zdravih delovnih pogojev, ne pa zgled kršitev. Že leta 2016 smo zelo jasno povedali, da je Luka Koper tudi prostor kršitev in zlorab delovnopravne zakonodaje. Poslovni model je bil oblikovan tako, da se dejansko povečuje dobiček z izigravanjem delovnopravne zakonodaje. Leta 1995 se je v Luki Koper prvič pojavil IPS sistem. Če pogledamo uradne podatke iz letnih poročil, so bili leta 2016 stroški za IPS storitve kar 15 odstotkov vseh operativnih stroškov Luke Koper – znašali so 22 milijonov evrov. Če bi delavce, ki so delali prek IPS-ov – tam jih je bilo dnevno več kot redno zaposlenih –, plačevali tako kot ostale delavce, bi bil strošek dela za Luko Koper dvakrat večji,” ugotavlja.

Kot še poudarja, se je oblikoval premišljen sistem zniževanja stroškov. “Izoblikovali so zelo konkreten sistem izkoriščanja in na ta način z zniževanjem stroškov dela ustvarjali konkurenčno prednost pred pristaniščema v Trstu in Reki na račun plačil in zdravja delavcev IPS. To je bil zelo dobro naštudiran sistem. IPS delavec je za isto delo prejemal bistveno nižje plačilo. Edini, ki so imeli dobiček, so bili vodstvo, zaposleni in lastniki IPS-ov, za katere je znano, da so imeli dobre lokalne povezave.”

Tudi ko so sistem IPS-ov opustili, so sindikati novemu, t. i. tristebrnemu sistemu nasprotovali. “Naše stališče je bilo jasno: če delavci opravljajo delo za Luko Koper sredi Luke Koper, jim je treba ponuditi pogodbo o zaposlitvi in se jim opravičiti za to, kar se je zgodilo. Tedaj so napovedali, da naj bi se 300 delavcev zaposlilo v Luki Koper in 300 v agencijah – zanje smo dosegli, da morajo imeti enako plačilo kot zaposleni v Luki Koper, ob tem pa smo vztrajali, da so lahko agencije le kratkoročna rešitev, ki vodi v redno zaposlitev. Tretji steber pa je bil za nas povsem nesprejemljiv, saj naj bi 500 ljudi zaposlovali zunanji izvajalci dejavnosti, ki nimajo nobene povezave z zaposlenimi v Luki Koper,” poudarja Volf.

Zakaj je šel v roke zunanjih izvajalcev pretovor na avtomobilskem terminalu?

“Bilo nam je jasno, zakaj so v celoti oddali avtomobilski terminal – ravno iz njega smo poleg kontejnerskega terminala prejeli največ pritožb glede varnosti in zdravja pri delu. Zunanji izvajalci storitev ne posredujejo kadrov tako kot kadrovske agencije, ampak opravljajo delo s svojimi delavci in z lastnimi sredstvi. Luka Koper si je zelo spretno oprala roke pred odgovornostjo. Govorimo o terminalu, ki podira rekorde, obenem pa so tako pomembno dejavnost zaupali zunanjim izvajalcem. To nedvomno pomeni tudi za Luko Koper tveganje, da bodo ti prej ali slej uporabili enako strategijo izsiljevanja glede cene storitev, kot so to naredili IPS-ji, ter s tem ogrozili stabilnost poslovanja Luke Koper. Osnovna ekonomska logika je, da je treba tveganje minimizirati – to pa se doseže z zaposlovanjem kadra, ki ima zagotovljene varne in zdrave delovne pogoje ter dostojno plačilo,” ugotavlja Volf.

Volf opozarja tudi na pravna vprašanja, ki se pojavljajo pri oddajanju centralnih dejavnosti Luke Koper zunanjim izvajalcem. “Osnovna dejavnost Luke Koper je pretovor blaga. Od leta 2008, ko je bila dobljena koncesija za obdobje 35 let za celotno tovorno pristanišče, ima Luka Koper obveznost izvajanja pristaniške dejavnosti. V tretjem stebru pa so osnovno dejavnost – torej to, za katero so pridobili koncesijo – podelili zunanjim izvajalcem, kar je v nasprotju z osnovnim namenom koncesije.”

Svoja stališča so velikokrat izpostavili, a nanje ni bilo nobenega odziva. “Občutek smo dobili, da je Luka Koper tako velika, da ji je dovoljeno več kot drugim delodajalcem v državi. Vendar pa je to z vidika sindikata povsem napačen signal – državna podjetja bi morala imeti ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje. So se člani uprave in nadzornega sveta kdaj vprašali, ali je tristebrni sistem zakonit in pravilen? Mi menimo, da tretji steber pomeni samo preobleko IPS sistema, pod katero se še vedno skrivajo kršitve delovnopravne zakonodaje in stiske zaposlenih. Nadzorni elementi v Luki Koper in državi bi se morali vprašati, ali ne stopamo po isti poti kot v preteklosti.”

“Brutalen sistem, ki deluje kot ogenj; za sabo pušča opustošenje”

“V naši sindikalni organizaciji se soočamo s podobnim modelom obnašanja, kot smo se pri IPS-ih in žal ponovno ugotavljamo, da celoten sistem temelji na strahu. Strah pa je paralizator uma in razuma. Ko se zažre v človeka, postane delavec zgolj sredstvo za ustvarjanje dobička delodajalcev. Po naših informacijah gre v teh primerih za velik del tuje delovne sile, torej ekonomske migrante, ki v Slovenijo prihajajo izključno zaradi dela in ne poznajo zakonodaje, zato pristajajo na delo v izjemno slabih pogojih. Imamo podatke, da so prisotne prakse uradnih in neuradnih pogodb o delu, plačila v gotovini, vračanju uradno prejetega regresa, neupoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu … To je zelo brutalen sistem, ki deluje kot ogenj – če ga ne omejiš, za sabo pušča opustošenje,” še ugotavlja.

“Živimo v času, ko ni pomembno, kaj znaš, ampak komu pripadaš. Vodstveni položaji v državnih podjetjih so prepogosto nagrade vladajočih in ne odraz strokovnosti, skrbnosti in dobrega gospodarjenja. To je ena izmed rak ran slovenske družbe in gospodarstva. Vidimo izrazito slabo organizacijo delovnega procesa v velikih podjetjih, kjer glava ne ve, kaj dela roka; temu pravim sindrom nogometne ekipe, kjer se vodstvo hitro zamenja, posledice pa ostanejo na igralcih – v tem primeru delavcih. Dodal bi še, da nikoli doslej ni v Sloveniji tako silovito naraščala revščina med delavstvom, kot narašča danes.”

V Konfederaciji sindikatov 90 pogrešajo bolj aktivno vlogo državnih organov, predvsem inšpektorata za delo. “Tudi pri državnih podjetjih se srečujemo s tem virusom, vendar proti njemu obstaja zdravilo – to je striktni nadzor. Inšpektorat bi moral delovati proaktivno in izvajati izredne inšpekcijske nadzore, jih ponavljati v ciklu, dokler kršitev ne bi bilo več. Vemo, da je inšpektorat kadrovsko podhranjen in z rednimi nadzori ne more slediti vsemu, kar se dogaja, to pa kapital izkorišča. Vendar pa, ko gre za tako velike in pomembne delodajalce, kot je Luka Koper, morajo odločevalci od besed

Pozivajo delavce, naj prijavijo kršitve

Zato so v Obalni sindikalni organizaciji KS90 pristopili k zbiranju konkretnih primerov kršenja delovnopravnih predpisov tudi v novih oblikah sodelovanja Luke Koper z zunanjimi izvajalci, ki delavce dnevno napotujejo na delo v Luko Koper.

“Naredili bomo vse, da to zadevo uredimo, hkrati pa pozivamo vse izkoriščene delavce v Luki Koper, v agencijah, ki delajo zanjo, in pri zunanjih izvajalcih, naj se oglasijo na sedežu sindikata in se aktivirajo. Le tako se lahko organiziramo v močno delavsko organizacijo, ki bo prešla v dejanja. Sistem zunanjih izvajalcev je samo nova embalaža starega sistema, zapakiranega v še bolj neprebojno steklo. Kritika Luke Koper je v lokalnem okolju prepogosto napačno razumljena zaradi vpliva, ki ga ima Luka Koper, a naliti si moramo čistega vina. Uprava in nadzorni svet ne varčujeta pri svojih stroških dela – pogača na račun izkoriščanja je tako velika, da si lahko odrežejo ogromen del. A vendarle mora obstajati neka razumska meja med pohlepom kapitala in dostojnim plačilom delavcev,” zaključuje svoje razmišljanje Volf.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na upravo Luke Koper. Med drugim nas je zanimalo, kako komentirajo očitke, da je bil nekdanji poslovni model IPS oblikovan na izigravanju delavske zakonodaje in povečevanju dobička na račun delavcev, pa tudi, kako komentirajo opozorila sindikatov, da se podobne prakse ponavljajo na avtomobilskem terminalu, kjer delo opravljajo zunanji izvajalci. Povprašali smo jih, kako zagotavljajo, da ti delavci niso ponovno v neenakem položaju v primerjavi z redno zaposlenimi, in ali lahko potrdijo, da imajo vsi delavci, ki delo opravljajo prek agencij ali zunanjih izvajalcev, enake pravice, plačilo in varnostne standarde kot redno zaposleni. Vprašali smo jih tudi, kako odgovarjajo na očitke, da je t. i. “tristebrni sistem” zgolj preobleka starega IPS modela, ter ali je oddajanje ključnih pristaniških dejavnosti zunanjim izvajalcem sploh v skladu z obveznostmi iz koncesijske pogodbe. Odgovore Luke Koper bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

regionalobala.si

Konfederacija sindikatov KS 90

Javni poziv staršem in delodajalcem ob začetku šolskega leta.

by Medijske objave

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije poudarjamo, da imajo vsi delavci skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 165. člen) pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka v šolo ob njegovem vstopu v prvi razred. Gre za obliko izrednega dopusta zaradi osebnih okoliščin, ki ga je možno koristiti izključno na prvi šolski dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Ta pravica je za vse zaposlene v Republiki Sloveniji v veljavi od leta 2020, delodajalci pa jo morajo brezpogojno omogočiti. Pravico lahko istočasno uveljavita oba starša, ob predhodni najavi delodajalcu in predložitvi ustreznega dokazila (npr. potrdilo o vpisu ali potrdilo o šolanju). Prisotnost staršev na prvi šolski dan ni le formalnost, temveč pomemben čustveni in razvojni trenutek za otroka. Gre za dogodek, ki si ga otrok zapomni za vse življenje, zato je ključno, da mu starši stojijo ob strani in mu nudijo občutek varnosti, podpore in ljubezni.

Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse starše prvošolčkov, da uveljavijo to pravico in svojim otrokom omogočijo varen, čustveno bogat in nepozaben začetek šolskega obdobja.

Če pa se srečate s kršitvami, da vam vaš delodajalec tega ne omogoča pa se obrnite na svoj sindikat, na Inšpektorat Republike Slovenije za delo ali neposredno na nas Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije.

Ob tem pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo delodajalce v Republiki Sloveniji, da striktno spoštujejo zakonsko pravico staršev in jim omogočijo, da prvi šolski dan preživijo skupaj s svojimi otroki. Mnenja namreč smo, da Spoštovanje te pravice ni zgolj zakonska obveznost, temveč tudi izraz razumevanja, empatije in podpore družini, ki je temelj naše družbe. Delodajalci, ki prepoznajo pomen družinskih vrednot, gradijo bolj vključujoče, zaupanja vredno in motivirano delovno okolje.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije se zavedamo, da je prvi šolski dan simbolični most, po katerem otrok stopa iz varnega naročja doma v svet znanja, odgovornosti in samostojnosti. Ta most je lahko trden le, če ob njem stojijo starši, ki otroku dajejo moč, pogum in toplino. Nesporno dejstvo namreč je, da tam kjer delodajalec pokaže razumevanje do delavca, tam tudi raste njihovo zaupanje in lojalnost in obratno tam kjer delodajalec zasleduje zmanjševanje delavskih pravic, tam upada spoštovanje in motivacija zaposlenih.

Zato javni poziv tako staršem prvošolčkov, da izkoristijo svojo zakonsko pravico, in stopijo ob bok svojemu otroku, kot tudi njihovim delodajalcem, da spoštujte zakon in omogočijo delavcem, da se ta neponovljiv trenutek ostane v spominu kot nepozabno družinsko doživetje in najboljša naložba njihovega delodajalca.

Damjan Volf

predsednik

Inšpektorat za zdaj naštel deset kršitev pravice do odklopa

Inšpektorat za zdaj naštel deset kršitev pravice do odklopa

by Medijske objave

Sredi novembra lani je začela veljati zakonska pravica zaposlenih do odklopa. Vsi delodajalci še vedno niso sprejeli ustreznih ukrepov, opozarjajo sindikati. Inšpektorji pa so do zdaj našteli deset kršitev delavske pravice do odklopa.

Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.

Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.

Skladno s pravico do odklopa delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom tako ni na razpolago delodajalcu, ta pa mora imeti z namenom konkretizacije te pravice vzpostavljene ustrezne ukrepe, so za STA povzeli na ministrstvu.

Med glavnimi ukrepi so navedli ozaveščanje delavcev in izobraževanje o pomenu pravice do odklopa, usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij, usposabljanje vodij ter ukrepe tehnične narave, na primer vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času, obvestilo v elektronski pošti, da naslovniku ni treba odgovarjati v času odklopa ipd.

Vedno več je poklicev, kjer delajo “petke in svetke”

A sindikati s stanjem na terenu niso zadovoljni. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so za STA pojasnili, da je bila konkretizacija pravice do odklopa korak v pravo smer, a le za delavce, ki opravljajo delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka.

“Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, kjer delajo ‘petke in svetke’ in tukaj se sistem klicanja med prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še okrepil. Delavci so prek službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih, na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu,” je stanje opisal predsednik KS 90 Damjan Volf.

V tej sindikalni centrali tudi opozarjajo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki kljub predpisanim globam za odgovorne osebe niso vzpostavili ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa. Pokazalo se je, “da sodijo slovenski delodajalci med svetovne rekorderje po izigravanju delovne zakonodaje, saj ob načrtnem pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju”, je bil oster Volf.

Nenehno komunikacijsko bombardiranje

Ker se organizacije razlikujejo po dejavnostih in naravi delovnega procesa, zakonodaja delodajalcem omogoča prilagodljivost pri uvajanju konkretnih rešitev, so medtem za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za delo. “Ključno je, da so ukrepi učinkoviti in prilagojeni posebnostim dela, obenem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do odklopa,” so dodali.

“Pri tem je zelo pomembno, da so delavci z ukrepi dejansko seznanjeni. Naloga delodajalcev je, da morajo delavce ozaveščati glede nevarnosti nenehne izpostavljenosti komunikacijski in informacijski tehnologiji,” so podčrtali.

Inšpektorji naj bi sicer v prvih mesecih na tem področju delovali predvsem “napotilno” in “svetovalno”. Pri nadzorih preverjajo, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe oz. ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje pravice do odklopa v praksi, doslej pa so zaznali deset kršitev.

Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, lahko, če ne zagotovijo te pravice, kaznujejo z globo v vrednosti od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z od 300 do 2000 evrov globe, delodajalce posameznike pa z globo, vredno od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba. Dokazno breme je po zakonu v primeru spora oz. očitkov delavca na strani delodajalca.

Pravica do odklopa in kakovosten počitek

Na inšpektoratu so ocenili, da je ta pravica ključna za zagotavljanje kakovostnega počitka, varovanje zasebnega življenja ter preprečevanje negativnih vplivov na zdravje zaradi čezmernega dela in stalne dosegljivosti.

V sindikatu KS 90 pa so njeno nujnost argumentirali z veliko rastjo absentizma. Število primerov bolniških dopustov se je po njihovih navedbah med letoma 2015 in 2023 skoraj podvojilo, zraslo je z 859.615 na 1,64 milijona, skok pa naj bi bil tudi posledica stalne dosegljivosti.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med zdravstvenimi posledicami stalne dosegljivosti delavcev, ki jo spremljajo pomanjkanje prostega časa in težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, omenjajo utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavobole, težave z vidom, kostno-mišična obolenja in podobno.

RTV Slovenija

Kako vroče je lahko na delovnem mestu

Kako vroče je lahko na delovnem mestu?

by Medijske objave

Temperaturo, do katere še morate običajno opravljati svoje delo, določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. V notranjih prostorih je to 28 stopinj, kar velja že dlje časa, za delo na prostem pa od julija letos veljajo nova pravila. Kaj torej morajo ob izredni vročini delodajalci zagotoviti delavcem in kako se držijo novih pravil?

Vročina ni hec. Po podatkih Mednarodne organizacije dela naj bi letno zaradi nje letno na delu umrlo kar 22.000 zaposlenih. Pogostost napak se pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija poveča za šestino, pri temperaturi nad 38 pa kar za tretjino. Najvišja temperatura v notranjih prostorih ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Če se to zgodi, mora delodajalec zagotoviti ukrepe za ohlajanje. V skrajnem primeru tudi prekiniti delo. To določilo velja že več kot 25 let.

Pred dobrim mesecem pa je bil pravilnik posodobljen tudi za delovišča na prostem. Po novem morajo delodajalci delavcem, ki delajo zunaj, na gradbiščih na primer, ob temperaturi nad 30 stopinj Celzija zagotoviti 15-minutne odmore na vsaki dve do tri ure, prav tako zadostne količine tekočine in zaščitno opremo.

Nov pravilnik zahteva zgolj odmore in zagotavljanje zaščitne opreme

Nov pravilnik veseli sindikate. A dejstvo je, da se vročina ne konča pri 30 stopinjah Celzija. To je temperatura, ki v Istri v teh dneh nastopi že zgodaj zjutraj, na grafu kaže sindikalist Damjan Volf, ki pravi, da se mu pavze na dve do tri ure absolutno ne zdijo dovolj. V sindikatu se zato zavzemajo, da bi se omejitve dela stopnjevale skupaj z vročinskimi opozorili ARSO, kar že poznajo v tujini. “Če bi prišli do rdečega alarma, bi bila prekinitev vseh del, ki se opravljajo na prostem,” pojasni Volf.

Naj bo 30 ali 40 stopinj Celzija, prenovljen pravilnik za delavce na prostem trenutno zahteva zgolj odmore in zagotavljanje zaščitne opreme. Pokrivalo, sončna očala, sončna krema in, zakaj pa ne, tudi senčnik.

Večji delodajalci, kjer običajno večjo vlogo igrajo tudi večji sindikati, bolje izvajajo ukrepe za varnejše delo ob vročini, pove Volf. Večje tveganje za kršitve pa obstaja pri manjših, predvsem gradbenih podjetjih.

Ob 14.50 je po podatkih samodejne merilne naprave temperatura v Kopru trenutno neverjetnih 39 stopinj Celzija. Delo na gradbišču je zastalo. Morda tudi zaradi novega pravilnika.

24ur.com

Obdobje dopustov je v polnem teku. Poglejmo, katere kršitve so najpogostejše glede te pravice.

Obdobje dopustov je v polnem teku. Poglejmo, katere kršitve so najpogostejše glede te pravice.

by Medijske objave

Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev. A še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Katere kršitve so še zaznali sindikalisti?

Kršitve so različne

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, “skriva” tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

“S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta,” je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi “sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies”. Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten “izjemno močan vzorec delodajalcev”, ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, “enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta”.

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

“Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa,” so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Cekin.si

Konfederacija sindikatov KS 90

Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja v času vročinskih valov

by Medijske objave

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse delodajalce v Republiki Sloveniji, da ob trenutnem vročinskem valu, ko temperature po meritvah Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) presegajo 30 °C, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Ukrepi morajo veljati tako za zaposlene v zaprtih prostorih kot za tiste, ki delo opravljajo na prostem.

Delovno okolje v času ekstremnih temperatur ne sme postati pečica, v kateri se kuha človeška vzdržljivost in potrpljenje, temveč mora biti prostor, kjer se spoštuje osnovno človekovo dostojanstvo ter njegova pravica do zdravja in varnosti na delovnem mestu. Delavec namreč ni stroj, temveč človek iz krvi in mesa, ki potrebuje zaščito, počitek in osnovne pogoje za varno delo. Vročina ne izbira glede na položaj ali poklic ampak je kot sonce brez senc, ki enako obremenjuje prav vse. Zato je ključno, da delodajalci delujejo preventivno in ne kurativno. Opažamo, da številni delodajalci kljub zakonskim obveznostim še vedno namenjajo premalo pozornosti zagotavljanju toplotno ustreznega      delovnega okolja. Namesto da bi v imenu odgovornosti iskali rešitve, se pogosto zatekajo k izgovorom. A odgovornost ni breme ampak je temelj zaupanja med delavcem in delodajalcem.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (pravilnik)določa, da temperatura zraka v notranjih delovnih prostorih ne sme presegati 28 °C, razen v vročih delovnih prostorih, kjer so dovoljene višje temperature pod posebnimi pogoji. Temperatura v pomožnih prostorih, kot so hodniki in stopnišča, povezanih z vročimi prostori, ne sme presegati 20 °C.

Zadnja sprememba pravilnika, ki velja od 12. julija 2025, predstavlja končno tudi pomemben korak naprej pri zaščiti delavcev na prostem. Ko zunanja temperatura po uradnih meritvah ARSO preseže 30 °C, morajo delodajalci zagotoviti 15-minutne odmore vsake 2 do 3 ure, ki se štejejo v delovni čas, omogočiti dostop do brezplačnih brezalkoholnih pijač ter zagotoviti zaščito pred vremenskimi vplivi, kot je senca. Prav tako morajo delavcem tokom delovnega procesa zagotavljati ustrezno zaščito pred soncem, vključno z zaščitnimi oblačili, pokrivali, sončnimi očali in zaščitnimi kremami. Delavec na prostem ni sončnik, ki ga razpremo in pozabimo nanj ampak je človek, ki potrebuje skrb, zaščito in spoštovanje.

Letno poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2024 in podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo zaskrbljujoče stanje na področju varnosti in zdravja. Konec leta 2024 je bilo le 32 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, vsak pa je pokrival povprečno 7.687 poslovnih subjektov oziroma 29.325 delavcev. Ob vsakem nadzoru so bile ugotovljene povprečno vsaj dve kršitvi zakonodaje. Poleg tega je bilo v letu 2024 zabeleženih rekordno število primerov bolniške odsotnosti, oziroma povedano drugače je v letu 2024 bilo izgubljenih zaradi bolniškega staleža med delovno aktivnimi v Republiki Sloveniji 19.477.932 koledarskih dni, kar pomeni več kot 20 izgubljenih dni na zaposlenega.

Ti podatki ne predstavljajo zgolj statistične anomalije ampak so odsev sistemske brezbrižnosti, ki se kaže v pomanjkanju nadzora, ukrepih, ki nimajo odvračilnega učinka in zato posledično v prepogostih kršitvah ali  izigravanju delovnopravne zakonodaje. Namesto da bi zakon služil kot jekleni ščit za delavca, se ga v praksi pogosto uporablja kot tanek papir, ki ga delodajalci preluknjajo skoraj že po svojih potrebah. V praksi namreč opažamo, da so delavci prevečkrat postavljeni v položaj, kjer morajo izbirati med zdravjem in preživetjem in to je še posebej zaznati med tujo delovno silo, ki jo tako množično uvažamo, pogosto na (iz naslova varnosti in zdravja na delovnem mestu) najbolj tvegana in obremenjena delovna mesta     . Takšna izbira pa v sodobni družbi ne bi smela obstajati, saj smo na trdnem stališču, da ko se zakonodaja spoštuje le na papirju, delavec postane izključno statist v predstavi, ki jo režira dobiček, ne pa človek s pravicami in dostojanstvom.

Daljša izpostavljenost visokim temperaturam povzroča utrujenost in izčrpanost, vročinske krče, slabost, glavobole, bruhanje, motnje zavesti ter vodi v vročinsko kap, ki je življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo. Vročina ni le vremenski pojav ampak je kot nevidna megla, ki ovije telo, um in razum ter počasi briše mejo med zbranostjo, produktivnostjo in izčrpanostjo. Zato mora biti vsak ukrep delodajalca kot ščit pred to tiho obremenitvijo, ki zasleduje varnost in zdravje delavca pred dobičkom.

Zagovarjamo, da se poleg zakonodajnih sprememb uvedejo tudi obvezna usposabljanja delodajalcev in vodij ne samo za ravnanje v ekstremnih vremenskih razmerah, ampak tudi za bolj striktno zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za delo, da se zagotovi učinkovit nadzor z ukrepi, ki imajo odvračalni učinek namesto zgolj kaznovanega.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zagovarjamo ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu. Pozivamo delodajalce, da dosledno spoštujejo zakonodajo in izvajajo vse potrebne ukrepe, Inšpektorat RS za delo pa, da v poletnih mesecih izvede ciljno usmerjene nenapovedane preglede in preveri izvajanje nove zakonodaje v praksi, ter Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravi dolgoročno strategijo za zaščito delavcev za delo v varnem in zdravem delovnem okolju, saj zdravje in varnost zaposlenih ne sme biti obravnavano kot strošek, temveč kot najboljša investicija vsakega odgovornega delodajalca. Delavec je namreč kot “igla družbenega kompasa”, če pa mu ne ustrezne varnosti pri delu in dostojnega plačila, lahko kaj hitro popolnoma izgub smer kot skupnost. Človeško zdravje ni in ne sme postati dobrina, ampak je temeljna pravica vsakega posameznika.

Koper, 11. avgust 2025

Damjan Volf

predsednik

0538c6d121c88de53550

Razkrili, koliko dni dopusta imajo njihovi zaposleni

by Medijske objave

Poglejte, v katerih panogah in podjetjih imajo največ dopusta …

Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega.

Minimalno število dni je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu – delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, je upravičen do 20 dni, delavec, ki dela šest dni v tednu, pa do 24 dni dopusta. Tisti, ki ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmeren del.

Nekateri delavci – starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego – imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

En del mora trajati najmanj dva tedna

Letni dopust je praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo, zato mora en del trajati najmanj dva tedna, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Zaposleni v tem času ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja in ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.

Med časom, ko je na letnem dopustu, mu pripada nadomestilo plače, ta odsotnost pa se tudi všteva v njegovo delovno obveznost. Poleg tega mu je delodajalec dolžan izplačati regres v višini minimalne plače, znesek pa je do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače neobdavčen.

Kršitve različne, mnogo jih je vezanih na regres

A v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, “skriva” tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

“S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta,” je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi “sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies”. Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah.

Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten “izjemno močan vzorec delodajalcev”, ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, “enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta”.

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

“Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa,” so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu

Sicer pa je javni sektor z letnim dopustom bolj radodaren kot zasebni. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2022, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 26.

Med dejavnostmi imajo v povprečju največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu ter dejavnostih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti (32 dni), ob tem pa še v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (31 dni). Po poklicih so v ospredju vojaški poklici (32 dni).

Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da maksimalno število dni odmerjenega dopusta letos znaša 67 dni, povprečno pa 38 dni, na UKC Maribor pa 58 oz. 32 dni. Iz Slovenske vojske odgovorov niso posredovali, med ministrstvi, ki so se odzvala na povpraševanje STA, pa letos po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo resorji za visoko šolstvo, znanost in inovacije (48 dni) ter obrambo in okolje (47 dni), po povprečnem številu pa resorji za vzgojo in izobraževanje (33,3 dneva) ter za gospodarstvo, turizem in šport ter obrambo (33 dni).

V gospodarstvu so delodajalci z dopustom različno radodarni. Med podjetji, ki so STA razkrila podatke, po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo Eles (44 dni), Pošta Slovenije (42 dni) in OTP banka (41 dni), najvišje povprečno število dni dopusta pa imajo prav tako v Elesu (33,7 dneva) ob tem pa še v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav (30 dni).

Žurnal24.si

Skupna izjava CGIL Trst in KS 90 Zaradi naraščajoče nestrpnosti do slovenske skupnosti v Italiji

Skupna izjava CGIL Trst in KS 90 Zaradi naraščajoče nestrpnosti do slovenske skupnosti v Italiji

by Medijske objave

Spoštovani,

v največji in najstarejši sindikalni zvezi v Italiji – CGIL (Confederazione Generale Italiana del Lavoro), ki ima lokalni urad tudi v Trstu, ter v reprezentativni državni sindikalni organizaciji v Sloveniji – KS 90 (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije) s sedežem v Kopru, z globoko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljamo nedavne dogodke, ki kažejo na naraščajočo nestrpnost do slovenske skupnosti v Italiji. Zadnji incident, ko so neznanci na vhod slovenskega Generalnega konzulata v Trstu znova nalepili ročno napisan plakat z žaljivim napisom, je že tretji v nizu sovražnih dejanj, usmerjenih proti Slovencem v Italiji. Takšna dejanja ne moremo več obravnavati kot osamljene izgrede, temveč kot zaskrbljujoč vzorec sovražnosti, ki zahteva odločen odziv oblasti in širše družbe.

Izražamo globoko razočaranje nad porastom sovražnega govora, rasizma in ksenofobije, ki se ne pojavljajo zgolj v Italiji, temveč tudi drugod po Evropi. Napadi na manjšine, migrante in druge ranljive skupine razkrivajo nevaren premik v družbenem ozračju, ki ogroža temeljne vrednote demokracije, človekovih pravic in kulturne raznolikosti.

Tovrstna dejanja nas opominjajo na temna poglavja evropske zgodovine, ki v sodobni družbi nimajo mesta. V luči zgodovinskega spomina in skupne evropske prihodnosti pozivamo vse pristojne, da takšna strahopetna dejanja odločno obsodijo, jih temeljito preiščejo, storilce ustrezno sankcionirajo ter okrepijo ukrepe za zaščito manjšin.

V obeh organizacijah se skozi Medregijski sindikalni svet vsakodnevno trudimo graditi mostove sodelovanja, spoštovanja in mirnega sobivanja med prebivalci obeh narodov. Zato odločno obsojamo vsakršno obliko sovraštva in izražamo polno podporo Generalnemu konzulatu Republike Slovenije v Trstu, kot tudi vsem posameznikom in ustanovam, ki se zavzeto trudijo za ohranitev slovenske prisotnosti, kulture in jezika v Italiji.

V teh trenutkih je še posebej pomembno, da kot skupnost stopimo skupaj, odločno zavrnemo sovraštvo ter nadaljujemo z delom za odprto, strpno in pravično družbo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva in kulturne raznolikosti.

Koper, Trst, 8. avgust 2025

Massimo Marega, Generalni sekretar CGIL Trieste
Damjan Volf, Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije