Sindikat voznikov avtobusov Slovenije

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije – Javni poziv reprezentativnega sindikata

by Medijske objave

Spoštovani!

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije kot reprezentativnem sindikatu tako v poklicu voznik/voznica avtobusa, kot tudi v dejavnosti cestni potniški promet izjemno pozorno spremljamo dogajanja v javnem cestnem potniškem prometu (JCPP). Moramo priznati, da nas zadnja sprememba Uredbe o javnih linijskih prevozih potnikov v notranjem cestnem prometu, ki je stopila v veljavo s 1. avgustom 2025 in je povzročila podražitev cen enkratnih, dnevnih, tridnevnih in tedenskih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) ni presenetila, ampak smo jo celo pričakovali, saj je le logična posledica popolnoma zgrešenega modela opravljanja gospodarske javne službe s strani države (GJS) v JCPP, ki temelji na tržnem modelu, ki že ogroža njene temelje kot so njena dostopnost, kakovost in kontinuiteta opravljene storitve.

Spomnimo

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije ki je bil ustanovljen v leta 2016 na željo voznikov in voznic avtobusov (vozno osebje) zaradi nedostojnega vrednotenja primarnega poklica v JCPP (nedostojnega plačila za opravljeno delo skozi osnovno plačo)  ter neustreznega delovnega okolja (vedno večja psihična in fizična obremenitev odsotnost od doma, večopravilnost, kvaliteta vzdrževanja vozil) smo v preteklosti že neštetokrat potrkali na vrata tako pristojnih ministrstev (Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), Inšpekcijskih služb (Inšpektorat RS za delo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije), organizirali v letu 2017 zakonito stavko v družbi ARRIVA Dolenjska in Primorska in ARRIVA Štajerska, izvedli konec leta 2022 in v pričetku leta 2023 dva shoda (Ljubljana in Kranj), kot tudi vložili več kot ducat tožbenih zahtevkov za vozno osebje, saj so jim in jim še vedno njihovi delodajalci kršijo njihove težko priborjene delavske pravice. Medtem ko smo bili pri vloženih tožbenih zahtevkih do sedaj izjemno uspešni (dobljene sodbe glede zakonitosti stavke ter dobljene sodbe glede poklicnega zavarovanja voznega osebja), ter imamo vložene še tožbene zahtevke, ki se dotičejo delovnega časa voznega osebja, pa smo bili pri pristojnih ministrstvih in sicer, Ministrstvu za infrastrukturo (sprememba zakonodaje), kot tudi pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (naročnik, plačnik ter nadzornik), kot tudi posledično tistih delodajalcih, ki izvajajo JCPP skozi GJS prepogosto deležni retorike, iskanja »lažje poti« skozi  izgovor »zakaj se nekaj ne da narediti«, namesto iskanja rešitev v korist  tako uporabnikov, kot tudi ključnega poklica v JCPP.

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije namreč zelo jasno in odločno že od ustanovitve naprej stojimo na stališču, da je potrebno dejavnost JCPP, ki nas slovenske davkoplačevalce skozi GJS vsako leto stane vedno več osvoboditi logike neoliberalnega razmišljanja, kjer naj bi se tudi javne GJS financiralo po uporabniškem modelu in ne kot skupno dobro. Mnenja smo, da mora biti JCPP temeljna javna storitev dostopna neprekinjeno, zanesljivo in vsakomur  z jasnim ciljem zadovoljevanja javnih potreb in ne le ustvarjanja dobičkov tistih, ki jih izvajajo, oziroma kot tržna dobrina za uporabnike.

Zato ponovno z dotičnim pozivom v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije javno pozivamo Ministrstvo za infrastrukturo, da naredi vse potrebno, da se tako pomembna GSJ kot je izvajanje JCPP ne izvaja več  s podjetji podprtimi z zasebnim kapitalom, saj je zasebni kapital že v sami osnovi izrazito nagnjen k temu, da z znižanjem delavskih mezd in s pritiskom na ceno opravljene storitev povečuje svojo dobičkonosnost, kar vodi ne samo v povečanje kršitev delavskih pravic, ampak tudi  v močan pritisk na povišanje cen opravljene storitve, kar se v Republiki Sloveniji zelo jasno kaže tudi skozi vložena sredstva, ki jih skozi subvencije namenjamo za mobilnost in se le te iz leta v leto samo povečujejo, medtem ko so rezultati mobilnosti v Republiki Sloveniji daleč od pričakovanega.

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije smo mnenja, da je vse navedeno le posledica pomanjkanja kvalitetne strategije javnega potniškega prometa, ki je opravljanje GJS v JCPP za razliko od železniškega prometa dovolila tudi zasebnim podjetjem, kot tudi izjemni pasivnosti odločevalcev, ki so prepogosto polni izgovorov, namesto rešitev tako v korist zaposlenih, kot tudi uporabnikov v JCPP. Zato v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije povemo, da je zadnja poteza pristojnega ministrstva, da skozi logiko povečevanja prihodkov iz naslova prodaje vozovnic dvigne cene enkratnih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) popolnoma zgrešena, saj so se reševanja vedno večjega finančnega vložka subvencioniranja GJS v JCPP lotili »pri repu namesto pri glavi«, saj poudarjamo, da izvajanje GJS ne bi smela več delovati po tržnih modelih kapitalizma, kjer mora biti dobiček vsako leto višji, ampak po modelu javnega dobrega. Vse to se v JCPP dogaja kljub temu, da so koncesionarji za opravljanje gospodarske javne službe s 1. julijem 2024 začeli izvajati nove koncesijske pogodbe za izvajanje GJS za obdobje petih let, ki jim omogočajo še obilnejši del finančne pogače iz naslova subvencije skozi GJS (povečalo se je tako število subvencioniranih kilometrov, kot tudi subvencija za vsak prevožen kilometer). Mnenja smo, da pod trenutnimi pogoji opravljanja GJS v JCPP ta dejavnost predstavlja za zasebni kapital »kokoš, ki nese zlata jajca«, za vozno osebje pa vedno bolj dejavnost, v kateri ne vidijo več nobene perspektive. Zato ni več prav »nič nenavadnega«, kar vedno znova ugotavljajo tudi uradni organi (MNZ) v svojih inšpekcijskih nadzorih, in sicer da:

»številni vozniki med postopki opozarjajo na nosilce dejavnosti – delodajalce, ki jim nalagajo nepremostljiva bremena in zavestno zahtevajo kršenje predpisov. S svojim ravnanjem tvegajo nastanek hudih prometnih nesreč in nepredstavljivih posledic. Ugotovitve vzbujajo skrb ob dejstvu, da policisti prevoze potnikov nadzirajo že daljše časovno obdobje. Številne kršitve se ponavljajo oziroma stopnjujejo.«

Zaključek

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije povemo, da je spreminjanje Uredbe o javnih linijskih prevozih potnikov v notranjem cestnem prometu, ki je povzročila podražitev cen enkratnih, dnevnih, tridnevnih in tedenskih vozovnic IJPP le še ena izmed napak popolnoma zgrešenega modela opravljanja GJSv JCPP, ki vedno bolj temelji na tržnem modelu, ki že ogroža njene osnovne temelje, ki so dostopnost, kakovost in kontinuiteta opravljene storitve. Z dotičnim javnim pozivom želimo kot reprezentativni sindikat v dejavnosti cestnega potniškega prometa ponovno nastavili ogledalo državi, saj odločno stojimo za stališčem, da izvajanje GJS ne sme zasledovati elementov tržne dejavnosti v smislu dobičkonosnosti, saj JCPP v Republiki Sloveniji predstavlja izjemno dodano vrednost kvaliteti bivanja in sobivanja v družbi. Mnenja smo namreč, da je trenutni model, kjer se dovoli, da izvajanje GJS opravljajo zasebni izvajalci popolnoma zgrešen, saj je takim izvajalcem primarno, oziroma prednostno, da zasledujejo oplemenitenje njihovega kapitala, kar vodi ne samo v povečevanje kršitev delavskih pravic, ampak tudi v vedno močnejši (beri uspešnejši) pritisk na povišanje cen opravljene storitve, ki se poskušajo z zadnjo spremembo prevaliti na pleča uporabnikov JCPP.  Zato pozivamo pristojno ministrstvo in politične odločevalce, da sepo zgledu zdravstva naredi tudi v dejavnosti JCPP izvajanje GJS primarno skozi izvajalce, ki niso v zasebni lasti (ustanovitev javnih podjetij) in s tem ustavi nazadovanje kvalitete in odtekane našega davkoplačevalskega denarja v zasebne roke, ki so tudi zasebne domače in tuje investicijske skupine, oziroma družbe, ki jim je primarno plemenitenje vloženega kapitala ne pa ustrezen razvoj JCPP skozi GJS v Republiki Sloveniji.

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije zahtevamo tak model izvajanja GJS v JCPP kjer bo interes zadovoljevanja javnih potreb pred interesom ustvarjanja dobička, saj je eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti delujoč, učinkovit in cenovno dostopen javni potniški promet.

Koper, 4. avgust 2025

Dušan Vidovič  l. r.

predsednik

Skrajšani delovnik ni lek za vsak prehlad

Skrajšani delovnik ni lek za vsak prehlad

by Medijske objave

Slovenija je dobila zakon, ki v krizah, naravnih nesrečah in drugih začasnih izrednih okoliščinah omogoča delodajalcem, da delavcem odredijo skrajšani delovni čas ter za to uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače. K takšni stalni rešitvi so pozivali delodajalci predvsem zaradi negotovih razmer v avtomobilski industriji. Gre za sistemski zakon, s katerim so nadgradili dozdajšnje interventne ukrepe, kot smo jih poznali med epidemijo covida-19, med energetsko krizo in po poplavah leta 2023. Cilj: ohraniti delovna mesta.

Kateri delodajalci so upravičeni do delnega povračila nadomestila plače v okviru sheme za skrajšani delovni čas?

Upravičene so pravne ali fizične osebe, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, in fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Upravičenci ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije ali imeti neplačanih obveznosti do države, prav tako ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v posameznem podjetju, da lahko ob naravni nesreči ali krizi uveljavljajo povračilo za skrajšani delovni čas?

Pogoj za pridobitev bo, da podjetje po svoji oceni najmanj 30 odstotkom zaposlenih mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter da bo delovni čas zaposlenih skrajšalo od pet do največ 20 ur na teden. Pri tem mora delavcem še vedno zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas. Posamezno podjetje bo lahko v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let.

Koliko bo obsegala subvencija države delodajalcu?

Država bo prek zavoda za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov delodajalcev (bruto I). Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.

Kakšen je postopek?

Delodajalec se mora pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom posvetovati s sindikatom ali svetom delavcev o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in o tem, za koliko časa. Vsakič, ko se okoliščine spremenijo, se mora vnovič posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce po postopku, kakor jim sicer sporoča druge odločitve. Delodajalec mora delo s skrajšanim delovnim časom delavcem pisno odrediti z odločbo. Med trajanjem skrajšanega delovnega časa lahko delavca pozove, da dela znova s polnim delovnim časom. O ukrepu in vseh spremenjenih okoliščinah mora prej obvestiti zavod za zaposlovanje.

Lahko delodajalec med koriščenjem ukrepa odpusti delavca?

Delodajalca, ki koristi ukrep skrajšanega delovnega časa, zavezuje prepoved odpuščanja. Prav tako delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Sindikat: Tveganja prevalili na davkoplačevalce

»To ni zakon, ki bi ga samodejno uporabili ob vsakem najmanjšem prehladu v posamezni panogi gospodarstva, ampak gre le za sistemski izhod v sili ob velikih krizah, kot sta bili epidemija covida-19 ter velika finančna kriza v letih 2009 in 2012,« opozarja predsednik sindikata KS 90 Damjan Volf. »Gospodarstvu pa je znova uspelo, da tveganje ob različnih ponavljajočih se krizah prevali na ramena davkoplačevalcev oziroma države,« je kritičen. »Če smo v krizi, zakaj potem tako množično uvažamo tujo delovno silo? Lani je bilo prvič na razpisana delovna mesta na novo zaposlenih več tujih delavcev kot slovenskih državljanov. Velika večina tujih delavcev dela za minimalno plačo,« niza Volf.

V sindikatu ne dvomijo o dobrem namenu zakona, da bi v krizah ohranili delovna mesta. A vendarle opozarjajo na možnosti zlorab. »Že med covidom-19 in finančno krizo smo zaznali delodajalce, ki se jim je bolj splačalo biti neaktiven, kot pa da bi se trudili, ker so bili priklopljeni na državne jasli,« pravi. »Nadzor nad ukrepom bosta imela inšpekcija za delo in zavod za zaposlovanje, ne pa tudi finančna uprava, kot smo želeli sindikati,« dodaja.

Kakšne obveznosti ima delavec?

Delavec se bo moral v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca. V obdobju odrejenega skrajšanega delovnega časa se bo imel pravico in dolžnost vključiti v usposabljanje in izobraževanje v dogovoru z zavodom. Ob uspešnem zaključku mu bo zavod izplačal 100 evrov nagrade.

Kolikšno plačo prejema delavec s skrajšanim delovnim časom?

Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal s polnim delovnim časom, razen tistih, ki so drugače urejene. V obdobju odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom ima delavec pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela, za preostali čas, ko bo na čakanju, pa bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov svoje povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače. Nadomestila, kot sta bolniška odsotnost in letni dopust, se upoštevajo za polni delovni čas.

Kakšne so varovalke, da delodajalci ne bi izkoriščali sheme?

Podjetja, ki bodo v letu dni od izdaje pozitivne odločbe o subvenciji izplačevala nagrade in dobičke, bodo morala prejeta državna sredstva vrniti. Da bi preprečili primere, ko so prejemniki državne pomoči počakali z izplačili in si jih naslednje leto izplačali dvojno, zakon narekuje, da si bodo podjetja drugo in tretje leto sicer lahko izplačala dobičke in nagrade, a bodo morala v tem primeru v državni proračun vrniti 50 odstotkov vrednosti prejetih povračil nadomestila plač.

Kakšne so kazni za kršitve?

Delodajalec, ki krši pravila mehanizma, se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 evrov. Od 1500 do 8000 evrov kazni bo moral plačati delodajalec, ki zaposluje deset delavcev ali manj, od 450 do 1200 evrov pa samostojni podjetnik. Z globo od 450 do 2000 evrov bo kaznovana odgovorna oseba delodajalca.

DNEVNIK

Kdaj lahko delavec preneha delati, če je preveč vroče

Kdaj lahko delavec preneha delati, če je preveč vroče?

by Medijske objave

Ali ste vedeli, da zaradi izpostavljenosti prekomerni vročini na delovnem mestu vsako leto na svetu umre 19.000 ljudi?

Lani je Mednarodna organizacija dela (ILO) v svojem poročilu navedla, da je med svojim poklicnim življenjem prekomerni vročini izpostavljenih 2,4 od skupno 3,4 milijarde delavcev. Gre predvsem za sektorje, ki vključujejo delo na prostem, ter delavce v kmetijstvu. Lani so tudi opozorili, da zaradi izpostavljenosti prekomerni vročini na delovnem mestu vsako leto na svetu umre 19.000 ljudi.

Vročini so izpostavljeni predvsem delavci, ki delajo na prostem

Na primer cestni delavci, pa tudi gradbinci, smetarji in urejevalci površin. Vročini so izpostavljeni tudi kuharji, natakarji, gostinski in hotelski delavci ter drugi. Če se zaposleni počuti ogroženo zaradi vročine, lahko odkloni delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter lahko zahteva, da se nevarnost odpravi.

Ali bo treba prilagajati delovni čas?

Tako kot nekateri opozarjajo, da bi morali šolske počitnice prilagoditi podnebnim spremembam, se pojavljajo tudi razprave, kako bi lahko med vročinskimi valovi prilagodili delovni čas zaposlenih?

Nekateri delodajalci v tujini svoje zaposlene opremijo z uniformami, ki nudijo zaščito pred ultravijoličnim sevanjem. V Nemčiji pa že od leta 2015 nekatere oblike kožnega raka priznavajo kot poklicno bolezen. Vemo namreč, da izpostavljenost sončnim žarkom škoduje zdravju.

Kako je v Sloveniji?

Ob visokih temperaturah lahko delodajalec:

– prerazporedi delovni čas,

– uvede krajši delovni čas,

– omogoči pogostejše in daljše odmore,

– ponudi osvežilne brezalkoholne napitke,

– zmanjša intenzivnost dela,

– dolgoročno uredi prezračevanje in klimo.

Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev dela.

Po navedbah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU-OSHA je idealna delovna temperatura med 20 in 22 stopinj Celzija. “Z naraščanjem temperature delovna zmožnost upada. Študije kažejo, da se pri temperaturi nad 24 stopinj Celzija delovna zmožnost zmanjša za štiri odstotke z vsako dodatno stopinjo. Če se temperatura dvigne nad 26 stopinj Celzija, pade koncentracija, moč poide, pojavijo se napake, utrujenost in izčrpanost, kar posledično vodi do večjega števila nezgod,” opozarjajo.

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije (KS 90) je delodajalce pred kratkim pozvala, naj delavcem z ustreznimi ukrepi zagotovijo varno in zdravo delovno okolje. Med drugim naj zmanjšajo intenzivnost dela, skrajšajo delovni čas, uvedejo več odmorov ter zagotovijo osvežilne napitke in prezračevanje prostorov, so nanizali.

Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti delovni nalogi, pravijo.

“Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Še posebej so visoke temperature v delovnem okolju nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev, kroničnih bolnikov, nosečnic, delavcev s čezmerno telesno težo ter delavcev, ki delo opravljajo na prostem,” so poudarili.

Izpostavili so predvsem dejavnosti gostinstva in turizma, trgovine, kjer opažajo, da določeni delodajalci še vedno izrazito pretiravajo s pretiranim hlajenjem trgovin, gradbeništva, cestnega potniškega in tovornega prometa ter komunale.

Med drugim opozarjajo tudi na težave zaposlenih v industriji, “kjer se proizvodnja opravlja v starih in iztrošenih proizvodnih halah, ki so zelo slabo toplotno izolirane, poleg tega pa k dodatnemu ogrevanju zraka pripomorejo tudi veliko število delovnih strojev in naprav ter nenazadnje veliko število delavcev v premajhnem prostoru”.

Delodajalcem predlagajo, da v času visokih temperatur zmanjšajo intenzivnost dela, premaknejo ali skrajšajo delovni čas, uvedejo več odmorov in prijaznejše tehnologije. Prav tako naj zagotovijo hladne cone, osvežilne napitke, prezračevanje prostorov, več pozornosti naj namenijo postavitvi in vzdrževanju klimatskih naprav in osebni varovalni opremi, so nanizali.

“Vedno znova opažamo nesramno in nedopustno varčevanje na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne zagotavljajo osnovnih pogojev za varno in zdravo delovno okolje in kjer tudi strokovni sodelavci s področij varnosti in zdravja pri delu ne opravijo svojega osnovnega poslanstva,” so ob tem opozorili v KS 90.

Pristojne državne organe so pozvali, naj s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverjajo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, še posebej v delovno intenzivnih dejavnostih, v katerih primanjkuje kadra. “Hkrati apeliramo na odločevalce, da zaostrijo delovno zakonodajo v smeri, da bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem,” so še poudarili.

Cekin.si

Konfederacija sindikatov KS 90

Varno in zdravo delovno okolje

by Medijske objave

»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti delovni nalogi. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Še posebej so visoke temperature v delovnem okolju nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev (nad 50 let), ki jih je med vsemi delovnimi aktivnim v Republiki Sloveniji po zadnjih podatkih SURSA več kot 32 odstotkov (302.962), kronične bolnike, ki se zdravijo z določenimi zdravili, nosečnice, delavce s čezmerno telesno težo ter delavce, ki opravljajo delo na prostem. Z veliko gotovostjo lahko torej govorimo o tem, da je z vidika varnosti in zdravja pri delu ob visokih zunanjih temperaturah izrazito ogrožena več kot polovica vseh delovno aktivnih v Republiki Sloveniji.«

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato apeliramo na vse delodajalce, da ob vročinskem valu, kateremu smo trenutno priča, ko temperature presegajo tudi več kot 30 stopinj Celzija, povzamejo ustrezne ukrepe, ki gredo v smeri zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja. Ob tem bi radi opozorili, da že vsaka stopinja Celzija nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti oziroma pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija pa se predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za celo od štiri do devet odstotkov. Zato ne sme biti prav nobenega razumskega argumenta, da delodajalci v »pasje vročih dnevih« ne bi dali na prvo mesto zdravja in varnosti zaposlenih pred lastnih profitom.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije bi na podlagi preteklih izkušenjše posebej izpostavili dejavnosti:

  • gostinstva in turizma, kjer je pritisk na zaposlene, ki so zvesti delodajalcu in vztrajajo v tej izjemno delovno intenzivni dejavnosti v smislu količine dela izjemno velik, saj njihovi delodajalci enostavno kadra ali ne dobi ali pa ni ustrezno usposobljen, medtem ko pa delo mora biti opravljeno. Obenem pa povemo še, da so prav poletni meseci v dejavnosti gostinstva in turizma po pravilu tisti meseci, ki pomenijo višek sezone, ko so že v preteklosti delavci in delavke v gostinstvu in turizmu opravljali dela čez mejo svojih psihičnih in fizičnih sposobnosti (kuharji, pomivalci posode, reševalci iz vode, pomočniki kuharja, picopeki).
  • trgovine, kjer opažamo, da določeni delodajalci še vedno izrazito pretiravajo s pretiranim hlajenjem trgovin, ki predstavljajo delovne prostore večine zaposlenih. Strokovna priporočila jasno povedo, da naj bo temperatura v prostoru od 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 m/s. Velike temperaturne razlike (več kot 8 stopinj Celzija), ki so posledica pretiranega hlajenja prostorov v poletnih mesecih dokazano neugodno vplivajo na človekovo počutje, lahko pa tudi povzročajo zdravstvene težave in vse to zavoljo tega, ker njihovi delodajalci namenjajo prioriteto izdelkom, ki jih prodajajo, ne pa zdravju zaposlenih v dejavnosti trgovine.
  • gradbeništva, kjer se večina dela opravlja na prostem ali pa v delovnih strojih in tukaj bi še posebej izpostavili dela na projektu drugi tir (dela v tunelih in na prostem)in obnovitvena dela na avtocestnem križu (asfalterji polagajo asfalt, katerega temperatura ob polaganju presega 150 stopinj Celzija)
  • cestnega potniškega prometa, kjer je zaradi velike vstopne površine toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu ter pogosto tehnično slabo delujoče ali nedelujoče klimatske naprave toplotna obremenitev voznika izjemno velika (ne smemo pozabiti, da vozniki avtobusov prevažajo naše najdražje!).
  • cestnega tovornega prometa, kjer žal opažamo, da se vozniki prepogosto srečujejo s tehnično slabo delujočimi ali celo okvarjenimi klimatskimi napravami, ki naj bi zagotavljale ustrezno delovno okolje.
  • komunale, kjerurejevalci zunanjih površin ter poklici, ki skrbijo za infrastrukturo posebnega družbenega pomena (oskrba s pitno vodo, energetika, pogrebna dejavnost),skrbijo za opravljeno delo ne glede na vremenske vplive.

Prav tako bi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opozorili na težave zaposlenih v industriji, kjer se proizvodnja opravlja v starih in iztrošenih proizvodnih halah, ki so zelo slabo toplotno izolirana, poleg tega pa k dodatnem ogrevanju zraka pripomorejo tudi veliko število delovnih strojev in naprav ter nenazadnje tudi veliko število delavcev na premajhnem prostoru, prav tako pa tudi zaposlenih v pisarnah, uradih ter v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, kjer se pogosto ogroža njihovo varnost in zdravje skozi celo leto, saj opažamo, da

  • se  temperaturo in vlažnost zraka v zaprtih prostorih regulira izključno s pomočjo klimatske naprave namesto, da bi se vsaj dvakrat na dan odprlo okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata. Zavoljo tega pride pogosto do tega, da zaposleni  trpijo za sindromom bolne zgradbe, ki se odraža z srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težavami s koncentracijo ali splošno slabim počutjem. Vse to predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
  • so klimatske naprave postavljene tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da so delavci na delovnih mestih izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku, kar je v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, ki je za delodajalce pravno zavezujoča.

Delovnopravna zakonodaja, ki se dotika toplotnega udobja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih) in je za vse delodajalce v RS obvezna namreč zelo jasno pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28°C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20°C. V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zatodelodajalcem predlagamo, da v času izjemno visokih temperaturuvedejo naslednje ukrepe:

  • Zmanjšanje intenzivnosti dela

Zlasti v vročih delovnih okoljih je potrebno oceniti fizične obremenitve z namenom, da se prepreči nepotrebno ročno premeščanje bremen oziroma izvajanje nepotrebnih gibov. Po potrebi lahko zmanjšamo intenziteto dela, saj so zmožnosti delavca za opravljanje dela pri višjih temperaturah bistveno nižje.

  • Premik delovnega časa

Začetek delovnega procesa se prestavi na zgodnejšo uro, ko zunaj ni tako vroče. S tem se poveča toplotno udobje delavcev in zmanjša obratovalne stroške delodajalca (stroški za energijo).

  • Skrajšanje delovnega časa

Delo se ne izvaja v času največje toplotne obremenitve delavca, ampak se delovni proces prekine in se nadaljuje, ko je toplotna obremenitev delavcev manjša.

  • Uvedba več odmorov

Počitek v hladnejših prostorih lahko pomaga preprečiti ali ublažiti vročinski stres. Priporočljivo je, da se z naraščanjem temperature poveča tudi pogostost in dolžina odmorov.

  • Uvedba prijaznejše tehnologije

Primer iz gostinstva in turizma, ko bi lahko delodajalec že samo s pogostejšo uporabo indukcijskih kuhalnikov – kuhanje s “hladno toploto” dosegel ustreznejšo toplotno udobje zaposlenih v poletnih mesecih. Za kuhanje z indukcijskim kuhalnikom se namreč uporablja indukcijsko segrevanje kuhalne plošče na principu magnetnega polja, kjer ni odprtega ognja in s tem ni previsoke temperature, ki bi uhajala v delovno okolje. Tudi tveganje za naključne opekline je zmanjšano, kajti sama kuhalna plošča se le rahlo segreje, ker vročina teče od posode navzdol, kar omogoča neposreden stik brez poškodb. Prav tako se toplota ne izgublja s kuhalne plošče neposredno v prostor, zaradi česar ostaja kuhinja hladnejša.

  • Uvedba hladne cone

V dejavnosti trgovine, kjer se prodajajo izdelki, ki potrebujejo nizko temperaturo, da se ne pokvarijo, predlagamo uvedbo ločene hladne cone, prostora kjer se bodo nahajali zamrznjeni in hladni izdelki.

  • Ponudba osvežilnih napitkov

Delodajalci morajo delavcem, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, v neposredni bližini njihovega delovnega prostora zagotoviti ustrezno količino brezplačnih tekočin (brezalkoholnih in tudi brezkofeinskih). Delavci morajo pogosto piti manjše količine tekočine, na primer eno skodelico na vsakih 30 minut. Tekočine, ki vsebujejo kofein ali alkohol niso primerne, ker povečajo dehidracijo! Zaželeno je, da imajo delavci brezplačno na razpolago tudi ohlajeno vodo iz vodnih avtomatov.

  • Prezračevanje prostorov

Potrebno je prezračevati delovne prostore vsaj dvakrat na dan. S tem omogočimo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata ter preprečimo kopico zdravstvenih težav (srbenje in solzenje oči, poslabšanje določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težave s koncentracijo).

  • Večja pozornost na postavitev in vzdrževanje klimatskih naprav

Klimatske naprave naj se postavi v delovne prostore tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku. Prav tako svetujemo redne preventivne preglede tehnične brezhibnosti klimatskih naprav pred poletno in po poletni sezoni.

  • Osebna varovalna oprema

Zagotoviti je treba hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu. V ta namen je potrebno poskrbeti, da imajo delavci v poletnih mesecih na razpolago tudi majice v svetlih barvah s kratkimi rokavi ter zračne zaščitne čevlje z ustreznimi odprtinami. Prav tako je potrebno delavcem, ki delajo na prostem, zagotoviti ustrezne senčnike.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da vedno znova in znova opažamo nesramno in nedopustno varčevanje na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne zagotavljajo osnovnih pogojev za varno in zdravo delovno okolje in kjer tudi strokovni sodelavci iz področij varnosti in zdravja pri delu ne opravijo svojega osnovnega poslanstva. Zavoljo naštetega v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo pristojne državne organe (inšpekcija za delo), da s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverjajo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja še posebej v delovno intenzivnih dejavnostih, v katerih primanjkuje kadra (gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo, komunala, cestni promet) ter hkrati apeliramo na  odločevalce, da zaostrijo delovnopravno zakonodajo v smeri, da bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem. Tukaj bi še posebej izpostavili delo na prostem, kjer v Republiki Sloveniji trenutno še nimamo jasne definicije pri kateri temperaturi mora delodajalcem delavcem zagotavljati zgoraj naštete ukrepe, kot tudi jasne definicije kdaj se mora prekiniti z delom zavoljo prenizke ali previsoke temperature na prostem. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato predlagamo, da se delovnopravna zakonodaja glede toplotnega ugodja na delovnem mestu prilagodi tako, da  bi morali delodajalci ob izdajo oranžnega alarma Agencije RS za okolje RS prilagoditi svoj delovni proces z zgoraj naštetimi ukrepi in da morali delodajalci prekiniti delo na prostem ob izdaji rdečega alarma Agencije RS za okolje RS. Nesporno dejstvo je namreč, da visoke temperature povzročajo večjo nepazljivost in tudi porast delovnih nezgod ter da lahko daljše obdobje visokih temperatur povzroči več različnih zdravstvenih težav kot so utrujenost (občutek izčrpanosti), vročinski krči (krči skupin velikih mišic), motnje zavesti, slabost, glavobol, bruhanje, vročinsko izčrpanost ter celo vročinska kap (življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo).

Koper, 12. junij 2025

Damjan VOLF

predsednik

Sindikati pozivajo k zagotavljanju ustreznih pogojev dela v vročini

Sindikati pozivajo k zagotavljanju ustreznih pogojev dela v vročini

by Medijske objave

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije (KS 90) delodajalce ob vse višjih temperaturah poziva, naj delavcem z ustreznimi ukrepi zagotovijo varno in zdravo delovno okolje. Med drugim naj zmanjšajo intenzivnost dela, skrajšajo delovni čas, uvedejo več odmorov ter zagotovijo osvežilne napitke in prezračevanje prostorov, so nanizali.

LJUBLJANA > V KS 90 so v sporočilu za javnost izpostavili, da je ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti delovni nalogi.

“Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Še posebej so visoke temperature v delovnem okolju nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev, kroničnih bolnikov, nosečnic, delavcev s čezmerno telesno težo ter delavcev, ki delo opravljajo na prostem,” so poudarili.

Izpostavili so predvsem dejavnosti gostinstva in turizma, trgovine, kjer opažajo, da določeni delodajalci še vedno izrazito pretiravajo s pretiranim hlajenjem trgovin, gradbeništva, cestnega potniškega in tovornega prometa ter komunale.

Opozarjajo tudi na težave zaposlenih v industriji, “kjer se proizvodnja opravlja v starih in iztrošenih proizvodnih halah, ki so zelo slabo toplotno izolirane, poleg tega pa k dodatnemu ogrevanju zraka pripomorejo tudi veliko število delovnih strojev in naprav ter nenazadnje veliko število delavcev v premajhnem prostoru”.

Delodajalcem predlagajo, da v času visokih temperatur zmanjšajo intenzivnost dela, premaknejo ali skrajšajo delovni čas, uvedejo več odmorov in prijaznejše tehnologije. Prav tako naj zagotovijo hladne cone, osvežilne napitke, prezračevanje prostorov, več pozornosti naj namenijo postavitvi in vzdrževanju klimatskih naprav in osebni varovalni opremi, so nanizali.

“Vedno znova opažamo nesramno in nedopustno varčevanje na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne zagotavljajo osnovnih pogojev za varno in zdravo delovno okolje in kjer tudi strokovni sodelavci s področij varnosti in zdravja pri delu ne opravijo svojega osnovnega poslanstva,” so ob tem opozorili v KS 90.

Pristojne državne organe so pozvali, naj s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverjajo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, še posebej v delovno intenzivnih dejavnostih, v katerih primanjkuje kadra. “Hkrati apeliramo na odločevalce, da zaostrijo delovno zakonodajo v smeri, da bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem,” so še poudarili.

Primorske novice 

Vozniki Namesto izboljšanja razmer iščejo bližnjice z zaposlovanjem tujcev

Vozniki: Namesto izboljšanja razmer iščejo bližnjice z zaposlovanjem tujcev

by Medijske objave

Razmere za delo voznikov avtobusov so izjemno slabe, opozarjajo v sindikatu voznikov avtobusov in KS 90. Na novinarski konferenci so izpostavili, da delodajalci namesto izboljšanja razmer iščejo “bližnjice” z zaposlovanjem tuje delovne sile, kar bo stanje na dolgi rok še poslabšalo. Ocenjujejo, da je voznikov v Sloveniji dovolj, a jih ne preseneča, da dela ne želijo več opravljati. Omenili so še nevzdržne bivalne razmere 11 delavcev s Filipinov.

Sindikat voznikov avtobusov in Konfederacija sindikatov 90 (KS 90) sta po medijskem poročanju o slabih bivalnih razmerah 11 tujih delavcev s Filipinov, ki naj bi pri nas opravljali delo voznikov avtobusov, danes sklicala novinarsko konferenco. Organizaciji sta opozorili na ranljiv položaj tujih delavcev, slabe pogoje dela ter nizko plačo voznikov avtobusov.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je uvodoma povedal, da imamo v Sloveniji rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, “ko bi morali imeti delavci sladke skrbi”, po drugi strani pa se še vedno prevečkrat pokaže, da sistem temelji na izkoriščanju delovne sile. Meni, da je to opazno tudi v javnem potniškem cestnem prometu, kjer že dlje časa primanjkuje kadra.

Volf je povedal, da ga manko delovne sile ne preseneča, saj so pogoji za delo zelo slabi. Prevozniki tako delovno silo iščejo tudi v tujini. Ob tem je opozoril, da so tuji delavci in ekonomski migranti, kar zadeva upoštevanje delavskih pravic, še posebej ranljivi. V KS 90 ocenjujejo, da približno 90 odstotkov tujih delavcev v Sloveniji prejema minimalno plačo. “To pomeni, da prihajajo v poklice, ki so veliko bolj izpostavljeni kršitvam delovnopravne zakonodaje, ki se opravljajo vse dni v letu, in kjer je tveganje za zdravje in varnost večje,” je dodal.

Spomnil je, da so se delodajalci v preteklosti pri nezadostni višini plač voznikov velikokrat izgovarjali, da nimajo stalnega vira financiranja, kar se je s podelitvijo in uveljavitvijo koncesij leta 2024 spremenilo. “Zdaj ko imajo to varnost, se dejansko spoprijemamo s tem, da so namesto obljubljenega povišanja osnovnih plač voznega osebja ubrali bližnjico z uvozom tuje delovne sile,” je dejal.

Slabe bivalne razmere voznikov s Filipinov

Sindikata sta zadovoljna, da prevozniki s tujimi delavci sklepajo neposredne pogodbe o zaposlitvi, ju pa skrbijo agencije, prek katerih zaposlenim poiščejo bivalne prostore. Ob tem je Volf omenil bivalne razmere 11 filipinskih delavcev, ki jih je včeraj razkrila Televizija Slovenija.

Po informacijah Televizije Slovenija v stanovanju živi 11 Filipincev, ki so v Slovenijo prišli legalno, na podlagi delovnega dovoljenja. Preizkusno obdobje opravljajo pri podjetju Arriva kot vozniki avtobusov, za njihovo nastanitev pa naj bi po informacijah televizije skrbela kadrovska agencija Workforce, ki ji plačujejo 200 evrov na mesec za namestitev v vlažni hiši skoraj brez ogrevanja. Mesečna najemnina za hišo tako znaša 2.200 evrov.

Iz agencije Workforce so za televizijo sporočili, da imajo delavci dostojne pogoje za življenje in delo, pred kamero pa niso želeli stopiti. V podjetju Arriva pa so zapisali, da si prizadevajo za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev za vse zaposlene, ki so prišli iz tujine. “Pričakujemo, da Workforce zagotavlja primerne bivalne pogoje, zato bomo od njih zahtevali pojasnila in ustrezne ukrepe,” so dodali.

Hiša, ki stoji na Primskovem v Kranju, je po podatkih portala e-prostor stara skoraj 90 let, v tem času pa ni imela prenovljene fasade ali strehe. Po podatkih zemljiške knjige je lastnik hiše fizična oseba.

Kot je na današnji novinarski konferenci še izpostavil Volf, se dobički gospodarskih družb v zadnjih letih izrazito povečujejo, kar bi po njegovih besedah moralo pomeniti, da imajo delavci v Sloveniji pravico do dostojnega plačila ter pravico, da delo opravljajo v varnih in zdravih delovnih razmerah.

“V Slovenijo pripeljani z lažnimi obljubami”

“Ekonomski migrant, ki mu agencija ali delodajalec priskrbi prebivališče, mora dobiti prostor, vreden človeka,” je v zvezi s tem povedal Volf in dodal: “Na račun bivanja tujih delavcev v teh zelo dvomljivih bivalnih pogojih najemodajalci dobivajo velikanske zneske, ki jih na trgu sicer ne bi dobili.”

Volf je poudaril, da od državnih institucij pričakuje ukrepanje. “Zahtevamo, da pristojne institucije preverijo bivalne pogoje v tej hiši, ki ni primerna niti za bivanje hišnih ljubljenčkov, kaj šele ljudi, ki naj bi opravljali delo voznikov avtobusov,” je povedal na novinarski konferenci. Dodal je, da je delo avtobusnih voznikov zahtevno, saj delavniki trajajo od 10 do 12 ur, na cesti pa je treba biti zbran. “Poklic je izjemno zahteven,” je pristavil.

“Ne morem se znebiti občutka, da so Filipince v Slovenijo pripeljali z lažnimi obljubami, da tukaj delo opravljajo za izjemno nizko plačilo in živijo v pogojih, ki sodijo v preteklo stoletje. Prav tako se ne morem znebiti občutka, da je uvoz tuje delovne sile v javni cestni potniški promet postal bližnjica delodajalcev za večje dobičke,” je povedal.

Po Volfovem mnenju je pri uvozu tuje delovne sile ključno, da se jim zagotovijo enaki pogoji za delo, saj bo v nasprotnem kakovost javnega prevoza v Sloveniji nazadovala.

Avtor: Urška Železnik

Minimalna plača v letu 2025 višja za stopnjo inflacije

Minimalna plača v letu 2025 višja za stopnjo inflacije

by Medijske objave

Minimalna plača se bo v letu 2025 uskladila z lansko inflacijo, ki je bila 1,9-odstotna. Določena bo pri 1277,72 evra bruto, kar pomeni dvig za 23,82 evra. V neto znesku bo višja za približno 27 evrov, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer napovedujejo ponoven izračun minimalnih življenjskih stroškov.

V skladu z zakonom o minimalni plači se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek statističnega urada o letni inflaciji decembra preteklega leta. Ta je znašala 1,9 odstotka.

Pri določitvi uskladitve minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, obenem se predhodno posvetuje s socialnimi partnerji.

Posvetovanja socialnih partnerjev so bila prejšnji petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ko sta si bili sindikalna in delodajalska stran na povsem nasprotnih bregovih glede višine uskladitve. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije.

Na ministrstvu so se torej odločili za minimalno zakonsko uskladitev in tako sledili pogledom gospodarstva. Ob tem so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili, da se bo neto znesek delavcev povišal zaradi letne uskladitve minimalne plače za približno 11 evrov, zaradi uskladitve dohodninskih razredov pa še za približno 16 evrov. Skupaj bo torej neto znesek višji za približno 27 evrov.

Novi znesek minimalne plače velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos dalje.

Hkrati so na ministrstvu napovedali, da bodo do 30. septembra opravili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Na podlagi tega izračuna bodo do konca leta 2025 opravili temeljito razpravo o ustrezni višini minimalne plače. To je tudi ena od zavez s petkove seje ESS.

DNEVNIK