Vladna potrditev novega zneska minimalne plače, ki bo po napovedih za leto 2026 znašala 1.482 evrov bruto oziroma približno 1.000 evrov neto, je sprožila burne odzive med socialnimi partnerji. Medtem ko sindikati odločitev vidijo kot nujen korak k večji socialni varnosti, delodajalske organizacije opozarjajo na vpliv ukrepa na konkurenčnost gospodarstva, cene izdelkov in delovna mesta.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije danes jasno povemo, da se v nobeni zreli družbi leta 2026 ne bi smeli več pogovarjati o tem, ali lahko človek za svoje delo v polnem delovnem času sploh zasluži toliko, da lahko preživi. Dejstvo, da moramo razpravljati o najnižji plači, ki bi morala zagotavljati osnovno človekovo varnost, je nenormalno in za delavke ter delavce celo ponižujoče. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozdravljamo vsak dvig minimalne plače, saj pomeni korak k večji varnosti ljudi, ki že leta živijo na robu preživetja, a ob tem tudi povemo, da predlagani znesek v višini 1.482 EUR bruto oziroma 1.000 EUR neto, ki ga je danes sporočil pristojni minister Mesec po našem trdnem prepričanju še vedno ne odraža realnega življenja ljudi.
V stanovskem sindikatu menijo, da javni cestni potniški promet ne bi smel biti prepuščen zasebnemu kapitalu.
Petkov primer, ko je voznik avtobusa na relaciji Piran–Portorož vozil pod vplivom kokaina in opiatov, je znova odprl razpravo o varnosti potnikov ter delovnih razmerah, plačilu in pomanjkanju voznikov. V Arrivi se opravičujejo za nevšečnosti.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije je gostoval v oddaji Primorska kronika na temo Posveta, ki so ga socialni partnerji imeli z ministrom za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem na temo novega zneska minimalne plače v letu 2026. Predsednik je zelo jasno in odločno povedal, da je izredno žalostno, da se moramo socialni partnerji vsako leto pogovarjati o znesku najnižje plače, saj bi moral biti to že rezultat družbene odgovornosti njihovih delodajalcev do delavstva, ki bi se moral rezultirati v znesku, ki omogoča delavstvu dostojno preživetje brez socialnih korektivov.
V koprskem pristanišču po večletnem zatišju ponovno odpirajo vprašanja povezana z zakonitostjo zaposlovanja delovne sile. Po odpravi tako imenovanega IPS sistema oz. izvajalcev pristaniških storitev, so v Luki Koper uvedli posodobljen tristebrni poslovni model, ki še vedno vključuje tudi agencijsko delo in zunanje izvajalce storitev. Ravno pri teh oblikah dela, pa sodne institucije še vedno zaznavajo kršitve delovnopravne zakonodaje.
Leto, ki se je pravkar izteklo so zaznamovale številne spremembe tudi z vidika delovnopravne zakonodaje in s tem položaja delavcev. Danes, na prvi dan novega leta, med drugim stopa v veljavo višje nadomestilo iz naslova brezposelnosti, ki se ni spremenilo že več kot desetletje. Med socialnimi partnerji, ki sodelujejo pri zaščiti pravic delavcev so sindikati. Poglejmo, katere dosežke oz. pridobitve postavljajo v ospredje.
Zagovornik načela enakosti, ki že več let opozarja na diskriminacijo pri nagradi za poslovno uspešnost, je potrdil nov primer diskriminatornega ravnanja pri izplačilu. Na neupravičeno zniževanje in odrekanje izplačila poslovne uspešnosti invalidom in delavcem, ki so (bili) na bolniškem dopustu, opozarja tudi Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Zagovornik je obravnaval prijavo zaposlenega, ki je trdil, da je industrijsko podjetje ob koncu lanskega leta vsem izplačalo enako nagrado za poslovno uspešnost, dodatno pa še nagrado za prisotnost.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da kljub nenehnim javnim zagotovilom delodajalcev, da so zaposleni njihovo največje bogastvo, v praksi še vedno prihaja do grobih in sistematičnih kršitev delovnopravne zakonodaje pri izplačilu poslovne delovne uspešnosti. Na terenu se razkriva resničnost, ki je daleč od bleščečih sloganov, da So delavci, ki naj bi bili ”srce podjetja” prepogosto obravnavani kot strošek, ki ga je treba znižati kjerkoli se da, tudi na račun njihovega zdravja in dostojanstva.
V izolski kinodvorani Odeon so včeraj predstavili knjigo, ki nosi naslov Od družbenopolitične organizacije do sindikata – Prvih deset let delovanja Obalne sindikalne organizacije (OSO). Gre za zgodovinski pregled dogajanja med letoma 1990 in 2000, ko se je sindikalna povezava formirala v sodobni obliki.
Delavsko gibanje kot spomin na preteklost ali kot protiutež težnjam kapitala po vse večjem dobičku, ki ob tem pozabi na pravice delavcev. KS 90 je v okviru projekta Socialni partner za socilani dialog izdal in predstavil publikacijo, ki opisuje spreminjajočo se vlogo sindikalnega gibanja, s poudarkom v Slovenski Istri.
