Novinarska konferenca sindikalnih central pred začetkom referendumske kampanje.
Pred začetkom referendumske kampanje je šest sindikalnih central pozvalo k zavrnitvi zakona o intervencijskih ukrepih. Kot so poudarili, je zakon škodljiv in daje “tistemu enemu odstotku, ki že danes nimajo ne težav s preživetjem ne s financami”.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je v uvodu spomnil, da so sindikati pravico do referenduma ubranili pred ustavnim sodiščem po tem, ko jim jo je koalicija poskušala odvzeti. Kot je dejal, sindikati niso sprožali referenduma zoper zakon o razvoju Slovenije in niso šli v kampanjo, ker bi nasprotovali razvoju: “Ne, temu ne nasprotujemo. Tudi ne nasprotujemo uspešnim podjetjem. Nasprotujemo pa, če se ta razvoj gradi na račun tistih, ki bodo morali plačati privilegije peščice ljudi – temu pa nasprotujemo. In to prinaša ta interventni zakon.”
“Solidarnost je pomembna vrednota v tej družbi. Enako kot tudi to, da imamo javno šolstvo in javno zdravstvo,” je nadaljeval in dodal, da sindikati ne bodo dovolili, “da bi se peščici izboljšal mesečni prejemek na račun tega, da bomo to povečanje plačali vsi mi”. Ocenil je, da bodo državljani zaradi manjših prihodkov javnih blagajn imeli tudi slabše javno zdravstvo, javno šolstvo, slabšo dolgotrajno oskrbo: “Vse to ta intervencijski zakon napada in poslabšuje, razgaja socialno državo, napada solidarnost.”
Da bomo državljani 6. decembra glasovali o “škodljivem in nerazvojnem zakonu, ki je v nasprotju sam s sabo”, pa je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. “Po tem zakonu bodo delavci tisti, ki bodo plačevali najvišji delež prispevkov od svojih prejemkov, s. p.-ji in tisti najbogatejši pa bodo plačevali manj,” je opozoril.
Med drugimi škodljivimi ukrepi je izpostavil uvedbo prisilnega upokojevanja, jemanje dela pokojnine industrijskim delavcem, ki so zgodaj začeli delati, in posledice za javno zdravstvo. “Zagovorniki zakona govorijo o krepitvi javnega zdravstva, na drugi strani pa uvajajo to, da bodo koncesionarji lahko izplačevali dobičke, namesto da bi presežke vlagali nazaj v dejavnost, kot morajo to početi javni zavodi. Govorijo o znižanju DDV-ja na osnovna živila, medtem ko bodo cene nad drugi strani ostale enake, dobički trgovcev pa bodo ostali višji. Govorijo o razvoju, vendar na drugi strani bodo varčevalni ukrepi, ki jih bo terjala uveljavitev tega zakona, pomenili zadušitev gospodarske rasti,” je posvaril.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je opozoril, da podporniki vedno znova ponavljajo, da zakon vsem nekaj daje: “Ampak prav nihče me ne bo prepričal, da v tem času, ko dejansko kapital pridobiva moč, ko se kljub rekordni zaposljivosti in rekordni nizki brezposelnosti izkoriščanje delavstva samo še povečuje, da živimo v sistemu, ki vsem nekaj daje.”
Izpostavil je tudi predvidene spremembe pri regresnih zahtevkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Zakon predvideva, da običajna malomarnost delodajalca ne bi več zadostovala za regresni zahtevek, temveč bi bilo treba dokazati hudo malomarnost. V takšnem primeru bi bil zahtevek omejen na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove, medtem ko bi pri namernem ravnanju delodajalec škodo še naprej povrnil v celoti.
Po oceni sindikalista bi takšna ureditev bistveno zmanjšala finančno odgovornost delodajalcev. Opozoril je še, da se to dogaja zdaj, ko imamo v državi rekordno število dni bolniškega staleža, rekordno število izgubljenih delovnih dni. “Delo organizira delodajalec in ne delavec. Bolezen, bolniški stalež je izključno posledica, ni vzrok,” je še dejal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je spomnil na finančne posledice morebitne uvedbe zakona. Kot je poudaril, že proračun za prihodnje leto posega v štipendije, nadomestila za brezposelnost in starševska nadomestila ter javno šolstvo in zdravstvo. “Če k temu potem dodamo še 1,2 milijarde evrov, kar jih odnese interventni zakon že v prihodnjem letu, se lahko vprašate, kaj bo ostalo od tega, kar Slovenijo dela kot državo, ki nekaj dela za skupnost in ima občutek za solidarnost,” je poudaril Štrukelj.
Predstavnik Slovenske zveze sindikatov – Alternativa Zdenko Lorber pa je dejal, da je zakon škodljiv: “Škodljiv je za zaposlene, škodljiv je za upokojence in škodljiv je za javne blagajne. Ne zaposlenim in ne upokojencem ne daje nič, ogroža pa sistem javnih blagajn in povrhu vsega daje tistemu enemu odstotku zaposlenih v tej državi, ki že danes nima ne težav s preživetjem ne težav s financami, kar je seveda absurd.” Če bi bilo treba kaj v državi interventno urediti, je to položaj najranljivejših, tako zaposlenih kot pri upokojencih, je še dodal.
Zakonu nasprotujejo tudi v sindikalni centrali KNSS Neodvisnost, ker so prepričani, da pod krinko razvoja posega v temelje socialne države. “Zakon uvaja socialno kapico, ki razbremenjuje najvišje plače, hkrati pa zmanjšuje prihodke pokojninske in zdravstvene blagajne, obljublja 100-odstotno pokojnino ob nadaljevanju dela, vendar odpira tudi vprašanje prenehanja obstoječih pogodb o zaposlitvi in izgube pridobljenih pravic, posega v delovnopravno zakonodajo in slab, slabi položaj sindikatov,” je dejala predsednica sindikata Evelin Tožbar.
Ob tem po njeni oceni predlagane davčne spremembe in zmanjševanje javnofinančnih prihodkov odpirajo resno vprašanje, kdo bo v prihodnje financiral pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. “Razvoj, ki koristi predvsem tistim z največ, njihov račun pa lahko plačajo delavci, upokojenci in uporabniki javnih storitev, za nas ni pravičen razvoj,” je še sklenila.
