Bojan Žvikart iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ocenil, da predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo v predlagani obliki ne sme biti sprejet, saj je v njem preveč nedorečenih zadev, prav tako pa lahko vodi v morebitne nevarne zlorabe. Po njegovih besedah ima podobno stališče tudi pristojno ministrstvo, katerega mnenje so obravnavali in se z njim “kar nekako strinjali”.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije poudarjamo, da imajo vsi delavci skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 165. člen) pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka v šolo ob njegovem vstopu v prvi razred. Gre za obliko izrednega dopusta zaradi osebnih okoliščin, ki ga je možno koristiti izključno na prvi šolski dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Ta pravica je za vse zaposlene v Republiki Sloveniji v veljavi od leta 2020, delodajalci pa jo morajo brezpogojno omogočiti. Pravico lahko istočasno uveljavita oba starša, ob predhodni najavi delodajalcu in predložitvi ustreznega dokazila (npr. potrdilo o vpisu ali potrdilo o šolanju). Prisotnost staršev na prvi šolski dan ni le formalnost, temveč pomemben čustveni in razvojni trenutek za otroka. Gre za dogodek, ki si ga otrok zapomni za vse življenje, zato je ključno, da mu starši stojijo ob strani in mu nudijo občutek varnosti, podpore in ljubezni.
Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse starše prvošolčkov, da uveljavijo to pravico in svojim otrokom omogočijo varen, čustveno bogat in nepozaben začetek šolskega obdobja.
Če pa se srečate s kršitvami, da vam vaš delodajalec tega ne omogoča pa se obrnite na svoj sindikat, na Inšpektorat Republike Slovenije za delo ali neposredno na nas Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije.
Ob tem pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo delodajalce v Republiki Sloveniji, da striktno spoštujejo zakonsko pravico staršev in jim omogočijo, da prvi šolski dan preživijo skupaj s svojimi otroki. Mnenja namreč smo, da Spoštovanje te pravice ni zgolj zakonska obveznost, temveč tudi izraz razumevanja, empatije in podpore družini, ki je temelj naše družbe. Delodajalci, ki prepoznajo pomen družinskih vrednot, gradijo bolj vključujoče, zaupanja vredno in motivirano delovno okolje.
Zaključek
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije se zavedamo, da je prvi šolski dan simbolični most, po katerem otrok stopa iz varnega naročja doma v svet znanja, odgovornosti in samostojnosti. Ta most je lahko trden le, če ob njem stojijo starši, ki otroku dajejo moč, pogum in toplino. Nesporno dejstvo namreč je, da tam kjer delodajalec pokaže razumevanje do delavca, tam tudi raste njihovo zaupanje in lojalnost in obratno tam kjer delodajalec zasleduje zmanjševanje delavskih pravic, tam upada spoštovanje in motivacija zaposlenih.
Zato javni poziv tako staršem prvošolčkov, da izkoristijo svojo zakonsko pravico, in stopijo ob bok svojemu otroku, kot tudi njihovim delodajalcem, da spoštujte zakon in omogočijo delavcem, da se ta neponovljiv trenutek ostane v spominu kot nepozabno družinsko doživetje in najboljša naložba njihovega delodajalca.
Damjan Volf
predsednik
Sredi novembra lani je začela veljati zakonska pravica zaposlenih do odklopa. Vsi delodajalci še vedno niso sprejeli ustreznih ukrepov, opozarjajo sindikati. Inšpektorji pa so do zdaj našteli deset kršitev delavske pravice do odklopa.
Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.
Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.
Skladno s pravico do odklopa delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom tako ni na razpolago delodajalcu, ta pa mora imeti z namenom konkretizacije te pravice vzpostavljene ustrezne ukrepe, so za STA povzeli na ministrstvu.
Med glavnimi ukrepi so navedli ozaveščanje delavcev in izobraževanje o pomenu pravice do odklopa, usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij, usposabljanje vodij ter ukrepe tehnične narave, na primer vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času, obvestilo v elektronski pošti, da naslovniku ni treba odgovarjati v času odklopa ipd.
Vedno več je poklicev, kjer delajo “petke in svetke”
A sindikati s stanjem na terenu niso zadovoljni. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so za STA pojasnili, da je bila konkretizacija pravice do odklopa korak v pravo smer, a le za delavce, ki opravljajo delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka.
“Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, kjer delajo ‘petke in svetke’ in tukaj se sistem klicanja med prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še okrepil. Delavci so prek službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih, na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu,” je stanje opisal predsednik KS 90 Damjan Volf.
V tej sindikalni centrali tudi opozarjajo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki kljub predpisanim globam za odgovorne osebe niso vzpostavili ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa. Pokazalo se je, “da sodijo slovenski delodajalci med svetovne rekorderje po izigravanju delovne zakonodaje, saj ob načrtnem pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju”, je bil oster Volf.
Nenehno komunikacijsko bombardiranje
Ker se organizacije razlikujejo po dejavnostih in naravi delovnega procesa, zakonodaja delodajalcem omogoča prilagodljivost pri uvajanju konkretnih rešitev, so medtem za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za delo. “Ključno je, da so ukrepi učinkoviti in prilagojeni posebnostim dela, obenem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do odklopa,” so dodali.
“Pri tem je zelo pomembno, da so delavci z ukrepi dejansko seznanjeni. Naloga delodajalcev je, da morajo delavce ozaveščati glede nevarnosti nenehne izpostavljenosti komunikacijski in informacijski tehnologiji,” so podčrtali.
Inšpektorji naj bi sicer v prvih mesecih na tem področju delovali predvsem “napotilno” in “svetovalno”. Pri nadzorih preverjajo, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe oz. ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje pravice do odklopa v praksi, doslej pa so zaznali deset kršitev.
Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, lahko, če ne zagotovijo te pravice, kaznujejo z globo v vrednosti od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z od 300 do 2000 evrov globe, delodajalce posameznike pa z globo, vredno od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba. Dokazno breme je po zakonu v primeru spora oz. očitkov delavca na strani delodajalca.
Pravica do odklopa in kakovosten počitek
Na inšpektoratu so ocenili, da je ta pravica ključna za zagotavljanje kakovostnega počitka, varovanje zasebnega življenja ter preprečevanje negativnih vplivov na zdravje zaradi čezmernega dela in stalne dosegljivosti.
V sindikatu KS 90 pa so njeno nujnost argumentirali z veliko rastjo absentizma. Število primerov bolniških dopustov se je po njihovih navedbah med letoma 2015 in 2023 skoraj podvojilo, zraslo je z 859.615 na 1,64 milijona, skok pa naj bi bil tudi posledica stalne dosegljivosti.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med zdravstvenimi posledicami stalne dosegljivosti delavcev, ki jo spremljajo pomanjkanje prostega časa in težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, omenjajo utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavobole, težave z vidom, kostno-mišična obolenja in podobno.
Slovenija je dobila zakon, ki v krizah, naravnih nesrečah in drugih začasnih izrednih okoliščinah omogoča delodajalcem, da delavcem odredijo skrajšani delovni čas ter za to uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače. K takšni stalni rešitvi so pozivali delodajalci predvsem zaradi negotovih razmer v avtomobilski industriji. Gre za sistemski zakon, s katerim so nadgradili dozdajšnje interventne ukrepe, kot smo jih poznali med epidemijo covida-19, med energetsko krizo in po poplavah leta 2023. Cilj: ohraniti delovna mesta.
Kateri delodajalci so upravičeni do delnega povračila nadomestila plače v okviru sheme za skrajšani delovni čas?
Upravičene so pravne ali fizične osebe, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, in fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Upravičenci ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije ali imeti neplačanih obveznosti do države, prav tako ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna.
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v posameznem podjetju, da lahko ob naravni nesreči ali krizi uveljavljajo povračilo za skrajšani delovni čas?
Pogoj za pridobitev bo, da podjetje po svoji oceni najmanj 30 odstotkom zaposlenih mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter da bo delovni čas zaposlenih skrajšalo od pet do največ 20 ur na teden. Pri tem mora delavcem še vedno zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas. Posamezno podjetje bo lahko v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let.
Koliko bo obsegala subvencija države delodajalcu?
Država bo prek zavoda za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov delodajalcev (bruto I). Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.
Kakšen je postopek?
Delodajalec se mora pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom posvetovati s sindikatom ali svetom delavcev o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in o tem, za koliko časa. Vsakič, ko se okoliščine spremenijo, se mora vnovič posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce po postopku, kakor jim sicer sporoča druge odločitve. Delodajalec mora delo s skrajšanim delovnim časom delavcem pisno odrediti z odločbo. Med trajanjem skrajšanega delovnega časa lahko delavca pozove, da dela znova s polnim delovnim časom. O ukrepu in vseh spremenjenih okoliščinah mora prej obvestiti zavod za zaposlovanje.
Lahko delodajalec med koriščenjem ukrepa odpusti delavca?
Delodajalca, ki koristi ukrep skrajšanega delovnega časa, zavezuje prepoved odpuščanja. Prav tako delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
Sindikat: Tveganja prevalili na davkoplačevalce
»To ni zakon, ki bi ga samodejno uporabili ob vsakem najmanjšem prehladu v posamezni panogi gospodarstva, ampak gre le za sistemski izhod v sili ob velikih krizah, kot sta bili epidemija covida-19 ter velika finančna kriza v letih 2009 in 2012,« opozarja predsednik sindikata KS 90 Damjan Volf. »Gospodarstvu pa je znova uspelo, da tveganje ob različnih ponavljajočih se krizah prevali na ramena davkoplačevalcev oziroma države,« je kritičen. »Če smo v krizi, zakaj potem tako množično uvažamo tujo delovno silo? Lani je bilo prvič na razpisana delovna mesta na novo zaposlenih več tujih delavcev kot slovenskih državljanov. Velika večina tujih delavcev dela za minimalno plačo,« niza Volf.
V sindikatu ne dvomijo o dobrem namenu zakona, da bi v krizah ohranili delovna mesta. A vendarle opozarjajo na možnosti zlorab. »Že med covidom-19 in finančno krizo smo zaznali delodajalce, ki se jim je bolj splačalo biti neaktiven, kot pa da bi se trudili, ker so bili priklopljeni na državne jasli,« pravi. »Nadzor nad ukrepom bosta imela inšpekcija za delo in zavod za zaposlovanje, ne pa tudi finančna uprava, kot smo želeli sindikati,« dodaja.
Kakšne obveznosti ima delavec?
Delavec se bo moral v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca. V obdobju odrejenega skrajšanega delovnega časa se bo imel pravico in dolžnost vključiti v usposabljanje in izobraževanje v dogovoru z zavodom. Ob uspešnem zaključku mu bo zavod izplačal 100 evrov nagrade.
Kolikšno plačo prejema delavec s skrajšanim delovnim časom?
Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal s polnim delovnim časom, razen tistih, ki so drugače urejene. V obdobju odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom ima delavec pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela, za preostali čas, ko bo na čakanju, pa bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov svoje povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače. Nadomestila, kot sta bolniška odsotnost in letni dopust, se upoštevajo za polni delovni čas.
Kakšne so varovalke, da delodajalci ne bi izkoriščali sheme?
Podjetja, ki bodo v letu dni od izdaje pozitivne odločbe o subvenciji izplačevala nagrade in dobičke, bodo morala prejeta državna sredstva vrniti. Da bi preprečili primere, ko so prejemniki državne pomoči počakali z izplačili in si jih naslednje leto izplačali dvojno, zakon narekuje, da si bodo podjetja drugo in tretje leto sicer lahko izplačala dobičke in nagrade, a bodo morala v tem primeru v državni proračun vrniti 50 odstotkov vrednosti prejetih povračil nadomestila plač.
Kakšne so kazni za kršitve?
Delodajalec, ki krši pravila mehanizma, se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 evrov. Od 1500 do 8000 evrov kazni bo moral plačati delodajalec, ki zaposluje deset delavcev ali manj, od 450 do 1200 evrov pa samostojni podjetnik. Z globo od 450 do 2000 evrov bo kaznovana odgovorna oseba delodajalca.
