Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sporočilo, da bo minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 dalje, znašala 1.481,88 evra bruto. Znesek je določen na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je 17. decembra 2025 pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja in znašajo 791,07 evra. V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) mora biti minimalna plača določena v razponu med 1.372,03 in 1.648,28 evra bruto, pri čemer minister po posvetovanju s socialnimi partnerji določi končni znesek.
Minimalna plača 1.000 evrov: več varnosti ali višje cene za vse?
Vladna potrditev novega zneska minimalne plače, ki bo po napovedih za leto 2026 znašala 1.482 evrov bruto oziroma približno 1.000 evrov neto, je sprožila burne odzive med socialnimi partnerji. Medtem ko sindikati odločitev vidijo kot nujen korak k večji socialni varnosti, delodajalske organizacije opozarjajo na vpliv ukrepa na konkurenčnost gospodarstva, cene izdelkov in delovna mesta.
Gostovanje predsednika v oddaji Primorska kronika
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije je gostoval v oddaji Primorska kronika na temo Posveta, ki so ga socialni partnerji imeli z ministrom za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem na temo novega zneska minimalne plače v letu 2026. Predsednik je zelo jasno in odločno povedal, da je izredno žalostno, da se moramo socialni partnerji vsako leto pogovarjati o znesku najnižje plače, saj bi moral biti to že rezultat družbene odgovornosti njihovih delodajalcev do delavstva, ki bi se moral rezultirati v znesku, ki omogoča delavstvu dostojno preživetje brez socialnih korektivov.
Nov primer diskriminacije pri izplačilu poslovne uspešnosti
Zagovornik načela enakosti, ki že več let opozarja na diskriminacijo pri nagradi za poslovno uspešnost, je potrdil nov primer diskriminatornega ravnanja pri izplačilu. Na neupravičeno zniževanje in odrekanje izplačila poslovne uspešnosti invalidom in delavcem, ki so (bili) na bolniškem dopustu, opozarja tudi Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Zagovornik je obravnaval prijavo zaposlenega, ki je trdil, da je industrijsko podjetje ob koncu lanskega leta vsem izplačalo enako nagrado za poslovno uspešnost, dodatno pa še nagrado za prisotnost.
IZJAVA ZA MEDIJE
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da kljub nenehnim javnim zagotovilom delodajalcev, da so zaposleni njihovo največje bogastvo, v praksi še vedno prihaja do grobih in sistematičnih kršitev delovnopravne zakonodaje pri izplačilu poslovne delovne uspešnosti. Na terenu se razkriva resničnost, ki je daleč od bleščečih sloganov, da So delavci, ki naj bi bili ”srce podjetja” prepogosto obravnavani kot strošek, ki ga je treba znižati kjerkoli se da, tudi na račun njihovega zdravja in dostojanstva.
Božičnica, Konfederacija sindikatov 90 je zadovoljna.
Konfederacija sindikatov 90 je izrazila podporo sporazumu, ki so ga včeraj sklenili sindikati in slovensko ministrstvo za delo glede trinajste plače. »Politika je končno dala prednost interesom delavcev pred interesi kapitala,« je komentiral predsednik sindikata Damjan Volf.
Minister Mesec obljublja “zimski regres za vse”, socialni partnerji razdvojeni
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, ki ji predseduje Damjan Volf, so vse politične akterje pozvali, da se vse nadaljnje aktivnosti o zimskem regresu sprejmejo brez odlašanja
“Naše razumevanje zimskega regresa je jasno, da to ni nagrada delavstvu za dobro poslovanje delodajalcev, saj za to že obstaja skozi institut poslovne delovne uspešnosti, ampak je protiutež padanju kupne moči delavstva, ki je posledica prevelikega pohlepa delodajalcev in njihovega vztrajnega pritiska na stroške dela,” so zapisali v izjavi za javnost.
Delodajalcev ni bilo na sejo ESS o obvezni božičnici
Sindikati zadovoljni. Predsednik KS 90 Damjan Volf je ob razpletu izredne seje sporočil, da »zimski regres postaja trajna pravica za vse zaposlene«. Kot je dodal, to ni miloščina, temveč povračilo za delo, ki vsak dan poganja to državo. »Če delodajalci mislijo, da lahko delavce pustijo na vetru draginje, jim sporočamo, da je zimski regres ščit, ki ga ne boste mogli izbiti iz njihovih rok. Je kot most čez deročo reko pohlepa in brez njega bi mnogi zdrsnili v prepad krute revščine.
V soboto smo bili na Utripu
V soboto smo bili na Utripu od 3:55 naprej.
Pravna stroka opozarja, da izrekanje delavcev o izplačilu božičnice ne bi bilo v skladu z zakonodajo
Pravna stroka in sindikati so se kritično odzvali na premierjevo napoved, da bi se božičnici lahko odpovedali v podjetjih le, če bi tako odločili delavci. Kot opozarjajo, se delavci po delovnem pravu ne morejo odpovedovati svojim pravicam.
Premier Robert Golob je v torek v Odmevih znova zatrdil, da božičnica bo, in sicer že letos. Med socialnim dialogom pa naj bi dorekli višino božičnice in morebitne izjeme, ko ne bi bila izplačana. Pri čemer je premier dejal, da mu ni blizu ideja, da bi bila božičnica izplačana le, če to dovoljuje finančno stanje podjetja. “Raje bi predlagal kriterij, da je božičnica lahko odpovedana samo v podjetjih, kjer se s tem strinjajo zaposleni, ker zaposleni najbolje vedo, ali je podjetje res pred tem, da izgubijo delovna mesta. V tem primeru odlivi v tujino, posojila tujim lastnikom, ruskim lastnikom in preostalo ne morejo biti kriterij, da zaposleni ne bi dobili božičnice,” je dejal Golob.
Golob predlaga, da božičnice ne bi izplačali v podjetjih, kjer se s tem strinjajo zaposleni
Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec, je pravna stroka kritična do premierjevega predloga, saj naj bi bil v neskladju z načeli, ki veljajo v delovnem pravu, po katerem se delavec svojim pravicam ne odpoveduje. Gre za strokovno popolnoma nerazumen predlog, saj je delavec delodajalcu podrejen, delodajalec pa je tisti, ki nosi odgovornost za poslovanje, sta za Radio Slovenija dejala profesor Luka Tičar z ljubljanske pravne fakultete ter profesorica na fakulteti za upravo Valentina Franca.
“Delavci niso tisti, ki naj bi z odpovedovanjem svojim pravicam reševali podjetje. To je naloga poslovodstva. Ne moremo reči, naj bo božičnica obvezna, nato pa se ji bodo delavci odpovedali, da bodo rešili podjetje,” meni Tičar.
“S tem se odpirajo vrata za pritiske na delavce. Češ, odpovej se božičnici, da boš s tem rešil podjetje. Delavec ne more odločati o tem, to ni njegova naloga,” dodaja Franca.
Da bi se lahko pojavljale zlorabe, meni tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. “Lahko se zgodi, da bo vodstveni kader izvajal psihični pritisk, tudi z morebitnimi grožnjami za izgubo zaposlitve, če izplačilo božičnice bo.”
Izvršna sekretarka Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije Ana Jakopič je za Televizijo Slovenija dejala, da gre za prakso, ki je v podjetjih pokazala, da so se regresu odpovedali delavci, ki so imeli najnižje plače. “To se je dogajalo predvsem v podjetjih, kjer so se izvajali pritiski na delavce, kjer so bili najbolj ranljivi delavci, ne kjer so bila podjetja najbolj ranljiva.”
Vsak dan slišimo nov koncept ali izhodišče, za katero ne vemo, kako naj bi ga sploh izvedli, opozarja Generalni direktor OZS-ja Danijel Lamperger. “Ta izjava je popolnoma brez vsakršnih izvedbenih nakazil, kako naj bi to izpeljali. Ne moremo kar oditi med delavce in jih spraševati … Bodo o tem odločali z dvigom roke, po elektronski pošti?”
Plača je temeljna pravica delavca in vse, kar je povezano s plačilom, je za delavce še posebej tiste z nižjimi prihodki, zelo občutljivo, zato je vprašanje božičnice treba uskladiti v dialogu, še poroča Valjavec.










