Foto-Volf - 3

Ob Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu (20.–24. oktober 2025)

Ob začetku Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, ki ga koordinira Evropska agencija EU-OSHA, v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije odločno poudarjamo, da zdravo in varno delovno okolje ni le tehnična zahteva, ampak je je temeljna človekova pravica, ki neposredno vpliva na kakovost življenja, produktivnost in dostojanstvo zaposlenih. Letošnja kampanja Zdravo delovno okolje 2023–2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi nas poziva k razmisleku o novih oblikah dela, digitalizaciji in njenih vplivih na telesno in duševno zdravje zaposlenih.

Konfederacija sindikatov KS 90

Podpora Saši Gržiniču, predstavniku Sindikata poštnih delavcev

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, ki uživa status reprezentativne sindikalne organizacije na državni ravni in povezuje različne samostojne sindikate dejavnosti tako v zasebnem, kot tudi javnem sektorju ter poklicne sindikate, z veliko mero zaskrbljenosti že dalj časa spremljamo dogajanje v Pošti Slovenije.

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije odločno podpira Saša Gržiniča, predstavnika Sindikata poštnih delavcev, ki mu Pošta Slovenije ponovno grozi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, tokrat zaradi zbiranja podpisov za referendum proti ZPIZ-2O. Menimo, da to ni le napad na enega človeka, ampak je napad na sindikalno gibanje, na demokracijo in na vse delavce.

Saša je pogumen, odločen in nepopustljiv borec, ki se nikoli ne ukloni pritiskom in vedno vztrajno brani pravice delavcev. Je človek, ki je izjemno občutljiv na krivice, ki se dogajajo malemu človeku in zato je vedno znova trn v peti delodajalcu, ki bi ga raje utišal kot poslušal. Prav zaradi teh lastnosti je Saša odločen glas tistih, ki jih oblast in kapital raje potiskata v tišino in prav takšni ljudje so srce sindikalnega gibanja in temelj demokratične družbe.

Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zahtevamo, da Pošta Slovenije nemudoma in brezpogojno ustavi vse postopke zoper Saša Gržiniča ter preneha s praksami ustrahovanja. Sindikalni predstavniki morajo biti zaščiteni, ne kaznovani, saj branijo interese vseh zaposlenih.

Če Pošta Slovenije tega ne bo storila, bomo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije sodelovali pri vseh aktivnostih v podporo Saši.

Njegov boj je naš boj, boj za dostojanstvo, pravičnost in svobodo vseh delavcev in naj bo kristalno jasno, da je vsak napad na enega sindikalista napad na vse nas.

Solidarnost ni prazna beseda, solidarnost je orožje delavskega razreda.

Damjan VOLF

predsednik

Konfederacija sindikatov KS 90

MEDIJSKA IZJAVA Konfederacija sindikatov 90 Slovenije o predlogu Vlade RS za uvedbo obvezne božičnice

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije pozdravlja predlog Vlade Republike Slovenije o uvedbi obvezne božičnice za vse zaposlene. V času, ko se številni delavci soočajo z negotovostjo, nizkimi plačami in vse višjimi življenjskimi stroški, je zakonska ureditev božičnice korak v pravo smer, korak k večji pravičnosti, dostojanstvu dela in socialni varnosti.
Božičnica ne sme biti privilegij peščice, temveč pravica vseh.

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije

Javno pismo Sindikata voznikov avtobusov Slovenije ob začetku novega šolskega leta

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da se na slovenske ceste vrača več kot 190 tisoč osnovnošolcev, med njimi skoraj 20 tisoč prvošolcev, ter 88 tisoč dijakov, katerim se v oktobru pridruži še več kot 80 tisoč študentov, in da vsak dan več deset tisoč otrok in mladih svojo varnost zaupa avtobusnim voznikom in voznicam. V Sloveniji ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije D več kot 13 tisoč oseb, a jih le dobrih 3 tisoč dejansko opravlja delo voznika avtobusa, kar pomeni, da bi se mnogi lahko vrnili k temu poklicu, če bi bili pogoji dela in plačila za opravljeno delo dostojni. Poklic voznika avtobusa ne more biti vsak, saj zahteva izjemno odgovornost in zanesljivost, a so ga delodajalci v zadnjih letih na račun lastnega pohlepa in ob podpori države, ki se prepogosto postavlja na stran kapitala in ne delavcev, izjemno razvrednotili. Namesto da bi bil voznik avtobusa izključno osredotočen na varno in udobno vožnjo, je postal »multipraktik«, ki poleg vožnje opravlja še delo sprevodnika, čistilca in varnostnika, pogosto za osnovno plačo, ki je daleč od zahtevnosti poklica in odgovornosti, ki jo nosi. V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije opozarjamo, da varnost voznikov in s tem tudi potnikov ni vedno na prvem mestu, saj delodajalci, ki so odgovorni za tehnično brezhibnost vozil, varčujejo pri njihovem vzdrževanju. Urniki voznikov so nepredvidljivi in pogosto znani le dan ali dva vnaprej, kar onemogoča zasebno življenje, počitek in ustrezno psihofizično pripravljenost, kar povečuje tveganje za napake in s tem ogroža varnost ne samo potnikov, ampak tudi ostalih udeležencev v cestnem prometu. Delodajalci se vse pogosteje namesto k ureditvi nastalih razmer  raje zatekajo k uvozu tuje delovne sile, ki ne pozna jezika in svojih pravic, kar lahko vodi v socialni damping, zniževanje standardov dela, oteževanje sindikalnega boja in razbijanje enotnosti med vozniki. V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije zahtevamo, da država ne ostaja pasivna, temveč zagotovi ustrezne pogoje in učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje ter s sistemskimi ukrepi ne le prepreči, ampak tudi zaustavi nadaljnje razvrednotenje tega poklica. Delodajalci morajo prenehati varčevati na račun varnosti in zdravja, zagotoviti redno in kakovostno vzdrževanje voznega parka, pravočasno obveščati o urniku, prosti čas, dostojne plače ter spoštovanje poklica voznika avtobusa. Poleg tega v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije zahtevamo tudi dolgoročne sistemske rešitve, ki bodo ta plemenit poklic naredile bolj mamljiv za vse, ki ga želijo opravljati, tako med mladimi, ki prvič vstopajo na trg dela, kot med tistimi, ki bi se želeli k njemu vrniti.

Zaključek

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije poudarjamo, da je javni cestni potniški promet gospodarska javna služba, ki mora služiti javnemu interesu, ne zgolj dobičku posameznih podjetij. Javnost pozivamo, naj zahteva varen, dostopen in zanesljiv javni prevoz za vse potnike. Otroci so naša prihodnost in njihova pot v šolo mora biti varna, vozniki pa potrebujejo pogoje, da jih vsak dan varno pripeljejo na cilj in to z dostojnim plačilom, tehnično brezhibnimi avtobusi, pravico do odklopa in poklicem, ki bo znova spoštovan. Vsak dan vozniki avtobusov skrbijo, da naši otroci, družine in prijatelji varno pridejo na cilj. Zdaj je čas, da tudi mi poskrbimo za njih. Tudi oni imajo pravico do dostojne osnovne plače, varnega in zdravega delovnega okolja in delavnika, ki omogoča kvalitetno družinsko življenje. Če bomo nemudoma aktivno pristopili k reševanju nastalih težav voznega osebja prav vsi deležniki v javnem cestnem potniškem prometu (država, delodajalci, vozniki in potniki) bomo lahko ohranili javni promet, ki povezuje ljudi in skupnosti, če pa se bo nadaljevala pot, ki koristi kapitalu pa bomo izgubili nekaj, česar ne bomo mogli več nadomestiti.

Koper, 1. september 2025

Dušan Vidovič  l. r.

predsednik

Konfederacija sindikatov KS 90

Javni poziv staršem in delodajalcem ob začetku šolskega leta.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije poudarjamo, da imajo vsi delavci skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 165. člen) pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka v šolo ob njegovem vstopu v prvi razred. Gre za obliko izrednega dopusta zaradi osebnih okoliščin, ki ga je možno koristiti izključno na prvi šolski dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Ta pravica je za vse zaposlene v Republiki Sloveniji v veljavi od leta 2020, delodajalci pa jo morajo brezpogojno omogočiti. Pravico lahko istočasno uveljavita oba starša, ob predhodni najavi delodajalcu in predložitvi ustreznega dokazila (npr. potrdilo o vpisu ali potrdilo o šolanju). Prisotnost staršev na prvi šolski dan ni le formalnost, temveč pomemben čustveni in razvojni trenutek za otroka. Gre za dogodek, ki si ga otrok zapomni za vse življenje, zato je ključno, da mu starši stojijo ob strani in mu nudijo občutek varnosti, podpore in ljubezni.

Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse starše prvošolčkov, da uveljavijo to pravico in svojim otrokom omogočijo varen, čustveno bogat in nepozaben začetek šolskega obdobja.

Če pa se srečate s kršitvami, da vam vaš delodajalec tega ne omogoča pa se obrnite na svoj sindikat, na Inšpektorat Republike Slovenije za delo ali neposredno na nas Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije.

Ob tem pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo delodajalce v Republiki Sloveniji, da striktno spoštujejo zakonsko pravico staršev in jim omogočijo, da prvi šolski dan preživijo skupaj s svojimi otroki. Mnenja namreč smo, da Spoštovanje te pravice ni zgolj zakonska obveznost, temveč tudi izraz razumevanja, empatije in podpore družini, ki je temelj naše družbe. Delodajalci, ki prepoznajo pomen družinskih vrednot, gradijo bolj vključujoče, zaupanja vredno in motivirano delovno okolje.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije se zavedamo, da je prvi šolski dan simbolični most, po katerem otrok stopa iz varnega naročja doma v svet znanja, odgovornosti in samostojnosti. Ta most je lahko trden le, če ob njem stojijo starši, ki otroku dajejo moč, pogum in toplino. Nesporno dejstvo namreč je, da tam kjer delodajalec pokaže razumevanje do delavca, tam tudi raste njihovo zaupanje in lojalnost in obratno tam kjer delodajalec zasleduje zmanjševanje delavskih pravic, tam upada spoštovanje in motivacija zaposlenih.

Zato javni poziv tako staršem prvošolčkov, da izkoristijo svojo zakonsko pravico, in stopijo ob bok svojemu otroku, kot tudi njihovim delodajalcem, da spoštujte zakon in omogočijo delavcem, da se ta neponovljiv trenutek ostane v spominu kot nepozabno družinsko doživetje in najboljša naložba njihovega delodajalca.

Damjan Volf

predsednik

Konfederacija sindikatov KS 90

Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja v času vročinskih valov

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse delodajalce v Republiki Sloveniji, da ob trenutnem vročinskem valu, ko temperature po meritvah Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) presegajo 30 °C, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Ukrepi morajo veljati tako za zaposlene v zaprtih prostorih kot za tiste, ki delo opravljajo na prostem.

Delovno okolje v času ekstremnih temperatur ne sme postati pečica, v kateri se kuha človeška vzdržljivost in potrpljenje, temveč mora biti prostor, kjer se spoštuje osnovno človekovo dostojanstvo ter njegova pravica do zdravja in varnosti na delovnem mestu. Delavec namreč ni stroj, temveč človek iz krvi in mesa, ki potrebuje zaščito, počitek in osnovne pogoje za varno delo. Vročina ne izbira glede na položaj ali poklic ampak je kot sonce brez senc, ki enako obremenjuje prav vse. Zato je ključno, da delodajalci delujejo preventivno in ne kurativno. Opažamo, da številni delodajalci kljub zakonskim obveznostim še vedno namenjajo premalo pozornosti zagotavljanju toplotno ustreznega      delovnega okolja. Namesto da bi v imenu odgovornosti iskali rešitve, se pogosto zatekajo k izgovorom. A odgovornost ni breme ampak je temelj zaupanja med delavcem in delodajalcem.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (pravilnik)določa, da temperatura zraka v notranjih delovnih prostorih ne sme presegati 28 °C, razen v vročih delovnih prostorih, kjer so dovoljene višje temperature pod posebnimi pogoji. Temperatura v pomožnih prostorih, kot so hodniki in stopnišča, povezanih z vročimi prostori, ne sme presegati 20 °C.

Zadnja sprememba pravilnika, ki velja od 12. julija 2025, predstavlja končno tudi pomemben korak naprej pri zaščiti delavcev na prostem. Ko zunanja temperatura po uradnih meritvah ARSO preseže 30 °C, morajo delodajalci zagotoviti 15-minutne odmore vsake 2 do 3 ure, ki se štejejo v delovni čas, omogočiti dostop do brezplačnih brezalkoholnih pijač ter zagotoviti zaščito pred vremenskimi vplivi, kot je senca. Prav tako morajo delavcem tokom delovnega procesa zagotavljati ustrezno zaščito pred soncem, vključno z zaščitnimi oblačili, pokrivali, sončnimi očali in zaščitnimi kremami. Delavec na prostem ni sončnik, ki ga razpremo in pozabimo nanj ampak je človek, ki potrebuje skrb, zaščito in spoštovanje.

Letno poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2024 in podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo zaskrbljujoče stanje na področju varnosti in zdravja. Konec leta 2024 je bilo le 32 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, vsak pa je pokrival povprečno 7.687 poslovnih subjektov oziroma 29.325 delavcev. Ob vsakem nadzoru so bile ugotovljene povprečno vsaj dve kršitvi zakonodaje. Poleg tega je bilo v letu 2024 zabeleženih rekordno število primerov bolniške odsotnosti, oziroma povedano drugače je v letu 2024 bilo izgubljenih zaradi bolniškega staleža med delovno aktivnimi v Republiki Sloveniji 19.477.932 koledarskih dni, kar pomeni več kot 20 izgubljenih dni na zaposlenega.

Ti podatki ne predstavljajo zgolj statistične anomalije ampak so odsev sistemske brezbrižnosti, ki se kaže v pomanjkanju nadzora, ukrepih, ki nimajo odvračilnega učinka in zato posledično v prepogostih kršitvah ali  izigravanju delovnopravne zakonodaje. Namesto da bi zakon služil kot jekleni ščit za delavca, se ga v praksi pogosto uporablja kot tanek papir, ki ga delodajalci preluknjajo skoraj že po svojih potrebah. V praksi namreč opažamo, da so delavci prevečkrat postavljeni v položaj, kjer morajo izbirati med zdravjem in preživetjem in to je še posebej zaznati med tujo delovno silo, ki jo tako množično uvažamo, pogosto na (iz naslova varnosti in zdravja na delovnem mestu) najbolj tvegana in obremenjena delovna mesta     . Takšna izbira pa v sodobni družbi ne bi smela obstajati, saj smo na trdnem stališču, da ko se zakonodaja spoštuje le na papirju, delavec postane izključno statist v predstavi, ki jo režira dobiček, ne pa človek s pravicami in dostojanstvom.

Daljša izpostavljenost visokim temperaturam povzroča utrujenost in izčrpanost, vročinske krče, slabost, glavobole, bruhanje, motnje zavesti ter vodi v vročinsko kap, ki je življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo. Vročina ni le vremenski pojav ampak je kot nevidna megla, ki ovije telo, um in razum ter počasi briše mejo med zbranostjo, produktivnostjo in izčrpanostjo. Zato mora biti vsak ukrep delodajalca kot ščit pred to tiho obremenitvijo, ki zasleduje varnost in zdravje delavca pred dobičkom.

Zagovarjamo, da se poleg zakonodajnih sprememb uvedejo tudi obvezna usposabljanja delodajalcev in vodij ne samo za ravnanje v ekstremnih vremenskih razmerah, ampak tudi za bolj striktno zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za delo, da se zagotovi učinkovit nadzor z ukrepi, ki imajo odvračalni učinek namesto zgolj kaznovanega.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zagovarjamo ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu. Pozivamo delodajalce, da dosledno spoštujejo zakonodajo in izvajajo vse potrebne ukrepe, Inšpektorat RS za delo pa, da v poletnih mesecih izvede ciljno usmerjene nenapovedane preglede in preveri izvajanje nove zakonodaje v praksi, ter Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravi dolgoročno strategijo za zaščito delavcev za delo v varnem in zdravem delovnem okolju, saj zdravje in varnost zaposlenih ne sme biti obravnavano kot strošek, temveč kot najboljša investicija vsakega odgovornega delodajalca. Delavec je namreč kot “igla družbenega kompasa”, če pa mu ne ustrezne varnosti pri delu in dostojnega plačila, lahko kaj hitro popolnoma izgub smer kot skupnost. Človeško zdravje ni in ne sme postati dobrina, ampak je temeljna pravica vsakega posameznika.

Koper, 11. avgust 2025

Damjan Volf

predsednik

Konfederacija sindikatov KS 90

Novinarska vprašanja

SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA

Marjetka Nared, novinarka v gospodarskem uredništvu

Tivolska cesta 48

1000 Ljubljana

Datum: 6. avgust 2025

Zadeva:  Novinarska vprašanja

Spoštovani,

dne 1. avgusta 2025 ste se obrnili na Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, ki bila ustanovljena 8. februarja 1991 v Kranju, kot odraz takratnih socialno – ekonomskih, političnih in sindikalnih razmer in ki uživa status reprezentativne sindikalne organizacije na državni ravni s prošnjo po našem stališču glede tematike pravice do odklopa in letnega dopusta.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da kot strokovna interesna organizacija, ki zastopa delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju dajemo izjemno velik poudarek tako na zagotavljanju dostojnega plačila in varnega in zdravega delovnega okolja, ko delavec opravlja svoje delo v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi na svojem delovnem mestu, kot tudi da ima vsak delavec možnost in priložnost kvalitetnega fizičnega in psihičnega odmora v času ko ne opravlja svojega dela v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi. Med našim članstvom smo namreč opažali, da se v času ko se srečujemo z izrazitim pomanjkanjem zaposlenih tako v javnem kot zasebnem sektorju še posebej v delovno intenzivnih panogah, ki se pogosto opravljajo 24 ur na dan in 365 dni v letu ustvarja in povečuje izjemno zaskrbljujoč vzorec delodajalcev, ki izrazito posegajo tako v prosti čas delavca, kot  tudi  izvajajo preko svojih interesih združenj izjemno močne pritiske v smislu zniževanja že pridobljenih pravic iz naslova količine letnega dopusta, ki delavcu pripada ali pa celo poskušajo legalizirati kršitve delovnopravne zakonodaje iz naslova koriščenje le tega (enostransko odrejanje).

Zato smov Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije kot pogajalki pri zadnji prenovi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v letu 2023 vztrajali, da je nujno potrebno poleg vsega še dodatno »urediti« tudi poglavje možnosti preživljanja prostega časa delavca, ko le ta ni v svojem delovnem času, niti v času odrejene stalne pripravljenosti. Svoje stališče smo dodatno argumentirali z zaskrbljujočimi številkami absentizma (bolniškega staleža, ki se je med delavstvom v Republiki Sloveniji po številu primerov v primerjavi z letom 2015 skoraj podvojil (859.615/1.643.869)) in s tem povezanega prezentizma (hoditi na delo v bolnem stanju). Konstantna dosegljivost delavca delodajalcu je namreč kot posledica neustreznega organiziranja delovnega procesa, ki je v izključni domeni delodajalcev postala kruta realnost mnogih delovnih mest, še posebej v dejavnostih, kjer primanjkuje zaposlenih (gostinstvo in turizem, gradbeništvo, zdravstvena nega in oskrba, trgovina, logistika ipd) inv katerih imamo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije močno članstvo. Z zadnjo spremembo ZDR-1 so zato morali delodajalci v Republiki Sloveniji v prehodnem obdobju enega leta (najkasneje do novembra 2024) tudi sprejeti ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa, ki bodo jasno in nedvoumno zagotavljale delavcu  da ga njegov delodajalec izven njegovega delovnega časa ne bo kontaktiral preko telefona ali drugimi sredstvi informacijske tehnologije. Že tokom pogajanj pa je bilo s strani delodajalskih združenj izpostavljeno kar nekaj primerov iz prakse, kjer to ne bo možno, saj kljub temu, da so se strinjali da so posledice nenehne dosegljivosti delavca delodajalcu izredno škodljive tako za delavčevo zdravje, kot tudi vplivajo na njegovo produktivnost saj so v Republiki Sloveniji prepogosto delovni proces organizirali v smislu ne zasledovanja varnega in zdravega delovnega okolja (premajhno število zaposlenih kot element optimizacije stroškov dela).

Zavoljo navedenega smo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije po sprejemu spremembe iz tega naslova v novembru 2023 pozivali delodajalce kjer imamo naše članstvo, da nemudoma, oziroma pravočasno pristopimo k realizaciji 142. a člena ZDR-1 še posebej iz naslova ustreznosti ukrepov, ki upoštevajo posebnosti določene dejavnosti ter organizacij. Žal pa smo se v praksi urejali novo zakonsko obveznost pravice do odklopa z redkimi izjemami z delodajalci tik pred zdajci. Prav tako smo pri tem opažali izrazit vzorec, da želijo delodajalci skozi konkretizacijo pravice do odklopa uveljavljati kopico izjem, ki so jih zavijali v tako imenovano posebnost dejavnosti oziroma organizacije delovnega procesa, čemur smo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije oporekali, saj smo se postavili na stališče, da je pravica do odklopa izhajala iz že uveljavljenih institutov delovnega prava pred zadnjo spremembo ZDR-1 in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela in da posledično delavec že do sedaj, v smislu delovnih obveznosti, ni bil zavezan biti na razpolago delodajalcu izven svojega delovnega časa, z izjemo stalne pripravljenosti, katero pa delavec in delodajalec vnaprej dogovorita, da bo delavec za določeno finančno nagrado (dodatek) dosegljiv in pripravljen na delo v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi.

Po 16. novembru 2024 ko je preteklo enoletno prehodno obdobje, ko so morali delodajalci implementirati pravico do odklopa ali skozi kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s kolektivno pogodbo ožje ravni, danes v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije še vedno ugotavljamo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki te svoje domače naloge niso izpolnili kljub globam za odgovorno osebo, ki so za to predpisane. Prav tako se je tudi ob novem 142. a členu  ZDR-1 pokazalo in dokazalo, da sodijo slovenski delodajalci med »svetovne rekorderje« po izigravanju delovnopravne zakonodaje, saj ob »načrtnem« pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije sicer opažamo v letu 2025, da je bila konkretizacija pravice do odklopa v zadnji spremembi ZDR-1 korak v pravo smer, ampak samo za delavce, ki opravljajo svoje delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka. Resnici na ljubo, pa je iz elementa pomanjkanja zaposlenih in tudi še vedno varčevanja na stroških dela, teh delavcev tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju vedno manj. Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, ki delajo »petke in svetke« in tukaj se sistem klicanja med mojim prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še bolj okrepil s tem, da so delavci na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu preko službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih ali pa celo delodajalci ustvarjajo zaprte skupine na družbenih omrežjih kjer poteka vsa »službene komunikacija« med časom dela in zasluženega počitka delavca.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pa iz istega vzroka kot delodajalci kršijo ali izigravajo pravico do odklopa delavcu (pomanjkanje delovne sile in racionalizacija stroškov dela) ugotavljamo že dlje časa tudi kršitve pri pravici delavca do letnega dopusta. Zelo nazoren je namreč primer iznajdljivosti, oziroma inovativnosti delodajalcev v Republiki Sloveniji, ki ga že dlje časa opažamo v delovno intenzivnih panogah in sicer, da se v celotni pripadajoč letni dopust skrijejo tudi dodatne dneve letnega dopusta na podlagi osebnih okoliščin (starejši delavec, invalid delavec z otrokom do 15 leta starosti ipd) in da kot seštevek vsega pripadajočega letnega dopusta dobi delavec odločbo z 20 dnevi letnega dopusta, kar predstavlja zakonski minimum po ZDR-1, če delavec opravlja delo v pet dnevnem tedenskem urniku. S tem se izničijo osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz ZDR-1 in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti ki teh posebnih okoliščin nima prejme isto (minimalno) število letnega dopusta. Prav tako opažamo, da se prepogosto tudi pri letnem dopustu poskuša delavcu ponuditi »sladkorček«, ki delavcu kasneje povzroča karies. Kljub jasni zakonski dikciji, da se letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih se pogosto posebej tam kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času s soglasjem delodajalca pristaja, da se letni dopust izrablja tudi v urah, kar je potem pogosto nastavek, da se delavcu ob koncu referenčnega obdobja ali celo na mesečnem nivoju zaradi tega, ker mu njegov delodajalec ni omogočil delo za kvoto ur, ki izhaja iz delavčeve pogodbe o zaposlitvi manjko delovnih ur nadomešča z letnimi dopusti, ki jim jih njihov delodajalec pretopi v delovne ure.

Kot piko n I pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opažamo tako izjemno močan vzorec delodajalcev, ki ne omogočajo koriščenja letnega dopusta delavcu v tekočem letu in potem padejo delavci v spiralo tudi brisanja letnega dopusta, kot tudi delodajalcev, kjer je opravljanje njihove dejavnosti odvisno tudi od zunanjega vremena (sektor gradbeništva), da se ob nezmožnosti zagotavljanja dela v skladu z delavčevo pogodbo o zaposlitvi le te enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta in s tem uveljavijo vlogo močnejše stranke v delovnem razmerju.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da imata tematiki pravice do odklopa in letnega dopusta veliko skupnega, saj obe zelo neposredno nastavljata ogledalo sistemu v katerem delodajalci zaradi pomanjkanja odvračilnih kaznovalnih ukrepov s strani pristojnih prepogosto nekaj govorijo, delajo pa drugo. Sistema, ki preveč temelji na izkoriščanju in ustrahovanju delavca, na optimizaciji stroškov dela za vsako ceno in načela, »da je njim vse vse dovoljeno, razen tisto kar ni eksplicitno prepovedano.« Zelo jasno povemo, da sta tako pravica do odklopa kot tudi pravica do letnega dopusta ne samo osnovna pravica vsakega delavca, ampak bi morala predstavljati v zdravi družbi tudi njegovo osnovno človekovo potrebo, saj obe preventivno zasledujeta ohranjanje njegovega zdravja, kjer bi morali biti predstavniki odločevalcev, delodajalcev in delavcev na istem imenovalcu in ne pa tako daleč, da celo pristojna Inšpekcija RS za delo v zadnjem svojem letnem poročilu ugotavlja, da inšpektorji pri svojih nadzorih ugotavljajo veliko nepravilnosti v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki ter tudi vodenjem evidenc delovnega časa. Delodajalci namreč  pogosto delovni čas razporejajo tako, da delavci ves čas delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času (več kot 40 ur) ter, da se potem v času inšpekcijskega nadzora sklicujejo da bodo presežne ure ob koncu izravnalnega obdobja izravnane, vendar do izravnave nikoli ne pride. Presežne ure se pogosto prenašajo v naslednja obdobja, nekatere se deloma izplačajo, deloma pa »izginejo«, kar govori v prid naše teze, da nekateri delodajalci načrtno poskušajo s čim manj delavci na račun prekomernega dela maksimizirati svoje zaslužke ter, da so pogosto kršitve iz tega naslova narejene iz njihove malomarnosti, oziroma celo z njihovim zavedanjem, kar je nedopustno in obsojanja vredno, saj bi moralo zdravje, varnost in človekovo dostojanstvo imeti v Republiki Sloveniji prednost pred kapitalom.

Damjan Volf,

predsednik

Konfederacija sindikatov KS 90

Varno in zdravo delovno okolje

»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti delovni nalogi. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Še posebej so visoke temperature v delovnem okolju nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev (nad 50 let), ki jih je med vsemi delovnimi aktivnim v Republiki Sloveniji po zadnjih podatkih SURSA več kot 32 odstotkov (302.962), kronične bolnike, ki se zdravijo z določenimi zdravili, nosečnice, delavce s čezmerno telesno težo ter delavce, ki opravljajo delo na prostem. Z veliko gotovostjo lahko torej govorimo o tem, da je z vidika varnosti in zdravja pri delu ob visokih zunanjih temperaturah izrazito ogrožena več kot polovica vseh delovno aktivnih v Republiki Sloveniji.«

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato apeliramo na vse delodajalce, da ob vročinskem valu, kateremu smo trenutno priča, ko temperature presegajo tudi več kot 30 stopinj Celzija, povzamejo ustrezne ukrepe, ki gredo v smeri zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja. Ob tem bi radi opozorili, da že vsaka stopinja Celzija nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti oziroma pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija pa se predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za celo od štiri do devet odstotkov. Zato ne sme biti prav nobenega razumskega argumenta, da delodajalci v »pasje vročih dnevih« ne bi dali na prvo mesto zdravja in varnosti zaposlenih pred lastnih profitom.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije bi na podlagi preteklih izkušenjše posebej izpostavili dejavnosti:

  • gostinstva in turizma, kjer je pritisk na zaposlene, ki so zvesti delodajalcu in vztrajajo v tej izjemno delovno intenzivni dejavnosti v smislu količine dela izjemno velik, saj njihovi delodajalci enostavno kadra ali ne dobi ali pa ni ustrezno usposobljen, medtem ko pa delo mora biti opravljeno. Obenem pa povemo še, da so prav poletni meseci v dejavnosti gostinstva in turizma po pravilu tisti meseci, ki pomenijo višek sezone, ko so že v preteklosti delavci in delavke v gostinstvu in turizmu opravljali dela čez mejo svojih psihičnih in fizičnih sposobnosti (kuharji, pomivalci posode, reševalci iz vode, pomočniki kuharja, picopeki).
  • trgovine, kjer opažamo, da določeni delodajalci še vedno izrazito pretiravajo s pretiranim hlajenjem trgovin, ki predstavljajo delovne prostore večine zaposlenih. Strokovna priporočila jasno povedo, da naj bo temperatura v prostoru od 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 m/s. Velike temperaturne razlike (več kot 8 stopinj Celzija), ki so posledica pretiranega hlajenja prostorov v poletnih mesecih dokazano neugodno vplivajo na človekovo počutje, lahko pa tudi povzročajo zdravstvene težave in vse to zavoljo tega, ker njihovi delodajalci namenjajo prioriteto izdelkom, ki jih prodajajo, ne pa zdravju zaposlenih v dejavnosti trgovine.
  • gradbeništva, kjer se večina dela opravlja na prostem ali pa v delovnih strojih in tukaj bi še posebej izpostavili dela na projektu drugi tir (dela v tunelih in na prostem)in obnovitvena dela na avtocestnem križu (asfalterji polagajo asfalt, katerega temperatura ob polaganju presega 150 stopinj Celzija)
  • cestnega potniškega prometa, kjer je zaradi velike vstopne površine toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu ter pogosto tehnično slabo delujoče ali nedelujoče klimatske naprave toplotna obremenitev voznika izjemno velika (ne smemo pozabiti, da vozniki avtobusov prevažajo naše najdražje!).
  • cestnega tovornega prometa, kjer žal opažamo, da se vozniki prepogosto srečujejo s tehnično slabo delujočimi ali celo okvarjenimi klimatskimi napravami, ki naj bi zagotavljale ustrezno delovno okolje.
  • komunale, kjerurejevalci zunanjih površin ter poklici, ki skrbijo za infrastrukturo posebnega družbenega pomena (oskrba s pitno vodo, energetika, pogrebna dejavnost),skrbijo za opravljeno delo ne glede na vremenske vplive.

Prav tako bi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opozorili na težave zaposlenih v industriji, kjer se proizvodnja opravlja v starih in iztrošenih proizvodnih halah, ki so zelo slabo toplotno izolirana, poleg tega pa k dodatnem ogrevanju zraka pripomorejo tudi veliko število delovnih strojev in naprav ter nenazadnje tudi veliko število delavcev na premajhnem prostoru, prav tako pa tudi zaposlenih v pisarnah, uradih ter v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, kjer se pogosto ogroža njihovo varnost in zdravje skozi celo leto, saj opažamo, da

  • se  temperaturo in vlažnost zraka v zaprtih prostorih regulira izključno s pomočjo klimatske naprave namesto, da bi se vsaj dvakrat na dan odprlo okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata. Zavoljo tega pride pogosto do tega, da zaposleni  trpijo za sindromom bolne zgradbe, ki se odraža z srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težavami s koncentracijo ali splošno slabim počutjem. Vse to predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
  • so klimatske naprave postavljene tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da so delavci na delovnih mestih izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku, kar je v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, ki je za delodajalce pravno zavezujoča.

Delovnopravna zakonodaja, ki se dotika toplotnega udobja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih) in je za vse delodajalce v RS obvezna namreč zelo jasno pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28°C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20°C. V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zatodelodajalcem predlagamo, da v času izjemno visokih temperaturuvedejo naslednje ukrepe:

  • Zmanjšanje intenzivnosti dela

Zlasti v vročih delovnih okoljih je potrebno oceniti fizične obremenitve z namenom, da se prepreči nepotrebno ročno premeščanje bremen oziroma izvajanje nepotrebnih gibov. Po potrebi lahko zmanjšamo intenziteto dela, saj so zmožnosti delavca za opravljanje dela pri višjih temperaturah bistveno nižje.

  • Premik delovnega časa

Začetek delovnega procesa se prestavi na zgodnejšo uro, ko zunaj ni tako vroče. S tem se poveča toplotno udobje delavcev in zmanjša obratovalne stroške delodajalca (stroški za energijo).

  • Skrajšanje delovnega časa

Delo se ne izvaja v času največje toplotne obremenitve delavca, ampak se delovni proces prekine in se nadaljuje, ko je toplotna obremenitev delavcev manjša.

  • Uvedba več odmorov

Počitek v hladnejših prostorih lahko pomaga preprečiti ali ublažiti vročinski stres. Priporočljivo je, da se z naraščanjem temperature poveča tudi pogostost in dolžina odmorov.

  • Uvedba prijaznejše tehnologije

Primer iz gostinstva in turizma, ko bi lahko delodajalec že samo s pogostejšo uporabo indukcijskih kuhalnikov – kuhanje s “hladno toploto” dosegel ustreznejšo toplotno udobje zaposlenih v poletnih mesecih. Za kuhanje z indukcijskim kuhalnikom se namreč uporablja indukcijsko segrevanje kuhalne plošče na principu magnetnega polja, kjer ni odprtega ognja in s tem ni previsoke temperature, ki bi uhajala v delovno okolje. Tudi tveganje za naključne opekline je zmanjšano, kajti sama kuhalna plošča se le rahlo segreje, ker vročina teče od posode navzdol, kar omogoča neposreden stik brez poškodb. Prav tako se toplota ne izgublja s kuhalne plošče neposredno v prostor, zaradi česar ostaja kuhinja hladnejša.

  • Uvedba hladne cone

V dejavnosti trgovine, kjer se prodajajo izdelki, ki potrebujejo nizko temperaturo, da se ne pokvarijo, predlagamo uvedbo ločene hladne cone, prostora kjer se bodo nahajali zamrznjeni in hladni izdelki.

  • Ponudba osvežilnih napitkov

Delodajalci morajo delavcem, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, v neposredni bližini njihovega delovnega prostora zagotoviti ustrezno količino brezplačnih tekočin (brezalkoholnih in tudi brezkofeinskih). Delavci morajo pogosto piti manjše količine tekočine, na primer eno skodelico na vsakih 30 minut. Tekočine, ki vsebujejo kofein ali alkohol niso primerne, ker povečajo dehidracijo! Zaželeno je, da imajo delavci brezplačno na razpolago tudi ohlajeno vodo iz vodnih avtomatov.

  • Prezračevanje prostorov

Potrebno je prezračevati delovne prostore vsaj dvakrat na dan. S tem omogočimo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata ter preprečimo kopico zdravstvenih težav (srbenje in solzenje oči, poslabšanje določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težave s koncentracijo).

  • Večja pozornost na postavitev in vzdrževanje klimatskih naprav

Klimatske naprave naj se postavi v delovne prostore tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku. Prav tako svetujemo redne preventivne preglede tehnične brezhibnosti klimatskih naprav pred poletno in po poletni sezoni.

  • Osebna varovalna oprema

Zagotoviti je treba hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu. V ta namen je potrebno poskrbeti, da imajo delavci v poletnih mesecih na razpolago tudi majice v svetlih barvah s kratkimi rokavi ter zračne zaščitne čevlje z ustreznimi odprtinami. Prav tako je potrebno delavcem, ki delajo na prostem, zagotoviti ustrezne senčnike.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da vedno znova in znova opažamo nesramno in nedopustno varčevanje na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne zagotavljajo osnovnih pogojev za varno in zdravo delovno okolje in kjer tudi strokovni sodelavci iz področij varnosti in zdravja pri delu ne opravijo svojega osnovnega poslanstva. Zavoljo naštetega v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo pristojne državne organe (inšpekcija za delo), da s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverjajo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja še posebej v delovno intenzivnih dejavnostih, v katerih primanjkuje kadra (gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo, komunala, cestni promet) ter hkrati apeliramo na  odločevalce, da zaostrijo delovnopravno zakonodajo v smeri, da bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem. Tukaj bi še posebej izpostavili delo na prostem, kjer v Republiki Sloveniji trenutno še nimamo jasne definicije pri kateri temperaturi mora delodajalcem delavcem zagotavljati zgoraj naštete ukrepe, kot tudi jasne definicije kdaj se mora prekiniti z delom zavoljo prenizke ali previsoke temperature na prostem. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato predlagamo, da se delovnopravna zakonodaja glede toplotnega ugodja na delovnem mestu prilagodi tako, da  bi morali delodajalci ob izdajo oranžnega alarma Agencije RS za okolje RS prilagoditi svoj delovni proces z zgoraj naštetimi ukrepi in da morali delodajalci prekiniti delo na prostem ob izdaji rdečega alarma Agencije RS za okolje RS. Nesporno dejstvo je namreč, da visoke temperature povzročajo večjo nepazljivost in tudi porast delovnih nezgod ter da lahko daljše obdobje visokih temperatur povzroči več različnih zdravstvenih težav kot so utrujenost (občutek izčrpanosti), vročinski krči (krči skupin velikih mišic), motnje zavesti, slabost, glavobol, bruhanje, vročinsko izčrpanost ter celo vročinska kap (življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo).

Koper, 12. junij 2025

Damjan VOLF

predsednik