V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse delodajalce v Republiki Sloveniji, da ob trenutnem vročinskem valu, ko temperature po meritvah Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) presegajo 30 °C, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Ukrepi morajo veljati tako za zaposlene v zaprtih prostorih kot za tiste, ki delo opravljajo na prostem.
Delovno okolje v času ekstremnih temperatur ne sme postati pečica, v kateri se kuha človeška vzdržljivost in potrpljenje, temveč mora biti prostor, kjer se spoštuje osnovno človekovo dostojanstvo ter njegova pravica do zdravja in varnosti na delovnem mestu. Delavec namreč ni stroj, temveč človek iz krvi in mesa, ki potrebuje zaščito, počitek in osnovne pogoje za varno delo. Vročina ne izbira glede na položaj ali poklic ampak je kot sonce brez senc, ki enako obremenjuje prav vse. Zato je ključno, da delodajalci delujejo preventivno in ne kurativno. Opažamo, da številni delodajalci kljub zakonskim obveznostim še vedno namenjajo premalo pozornosti zagotavljanju toplotno ustreznega delovnega okolja. Namesto da bi v imenu odgovornosti iskali rešitve, se pogosto zatekajo k izgovorom. A odgovornost ni breme ampak je temelj zaupanja med delavcem in delodajalcem.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (pravilnik)določa, da temperatura zraka v notranjih delovnih prostorih ne sme presegati 28 °C, razen v vročih delovnih prostorih, kjer so dovoljene višje temperature pod posebnimi pogoji. Temperatura v pomožnih prostorih, kot so hodniki in stopnišča, povezanih z vročimi prostori, ne sme presegati 20 °C.
Zadnja sprememba pravilnika, ki velja od 12. julija 2025, predstavlja končno tudi pomemben korak naprej pri zaščiti delavcev na prostem. Ko zunanja temperatura po uradnih meritvah ARSO preseže 30 °C, morajo delodajalci zagotoviti 15-minutne odmore vsake 2 do 3 ure, ki se štejejo v delovni čas, omogočiti dostop do brezplačnih brezalkoholnih pijač ter zagotoviti zaščito pred vremenskimi vplivi, kot je senca. Prav tako morajo delavcem tokom delovnega procesa zagotavljati ustrezno zaščito pred soncem, vključno z zaščitnimi oblačili, pokrivali, sončnimi očali in zaščitnimi kremami. Delavec na prostem ni sončnik, ki ga razpremo in pozabimo nanj ampak je človek, ki potrebuje skrb, zaščito in spoštovanje.
Letno poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2024 in podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo zaskrbljujoče stanje na področju varnosti in zdravja. Konec leta 2024 je bilo le 32 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, vsak pa je pokrival povprečno 7.687 poslovnih subjektov oziroma 29.325 delavcev. Ob vsakem nadzoru so bile ugotovljene povprečno vsaj dve kršitvi zakonodaje. Poleg tega je bilo v letu 2024 zabeleženih rekordno število primerov bolniške odsotnosti, oziroma povedano drugače je v letu 2024 bilo izgubljenih zaradi bolniškega staleža med delovno aktivnimi v Republiki Sloveniji 19.477.932 koledarskih dni, kar pomeni več kot 20 izgubljenih dni na zaposlenega.
Ti podatki ne predstavljajo zgolj statistične anomalije ampak so odsev sistemske brezbrižnosti, ki se kaže v pomanjkanju nadzora, ukrepih, ki nimajo odvračilnega učinka in zato posledično v prepogostih kršitvah ali izigravanju delovnopravne zakonodaje. Namesto da bi zakon služil kot jekleni ščit za delavca, se ga v praksi pogosto uporablja kot tanek papir, ki ga delodajalci preluknjajo skoraj že po svojih potrebah. V praksi namreč opažamo, da so delavci prevečkrat postavljeni v položaj, kjer morajo izbirati med zdravjem in preživetjem in to je še posebej zaznati med tujo delovno silo, ki jo tako množično uvažamo, pogosto na (iz naslova varnosti in zdravja na delovnem mestu) najbolj tvegana in obremenjena delovna mesta . Takšna izbira pa v sodobni družbi ne bi smela obstajati, saj smo na trdnem stališču, da ko se zakonodaja spoštuje le na papirju, delavec postane izključno statist v predstavi, ki jo režira dobiček, ne pa človek s pravicami in dostojanstvom.
Daljša izpostavljenost visokim temperaturam povzroča utrujenost in izčrpanost, vročinske krče, slabost, glavobole, bruhanje, motnje zavesti ter vodi v vročinsko kap, ki je življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo. Vročina ni le vremenski pojav ampak je kot nevidna megla, ki ovije telo, um in razum ter počasi briše mejo med zbranostjo, produktivnostjo in izčrpanostjo. Zato mora biti vsak ukrep delodajalca kot ščit pred to tiho obremenitvijo, ki zasleduje varnost in zdravje delavca pred dobičkom.
Zagovarjamo, da se poleg zakonodajnih sprememb uvedejo tudi obvezna usposabljanja delodajalcev in vodij ne samo za ravnanje v ekstremnih vremenskih razmerah, ampak tudi za bolj striktno zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za delo, da se zagotovi učinkovit nadzor z ukrepi, ki imajo odvračalni učinek namesto zgolj kaznovanega.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zagovarjamo ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu. Pozivamo delodajalce, da dosledno spoštujejo zakonodajo in izvajajo vse potrebne ukrepe, Inšpektorat RS za delo pa, da v poletnih mesecih izvede ciljno usmerjene nenapovedane preglede in preveri izvajanje nove zakonodaje v praksi, ter Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravi dolgoročno strategijo za zaščito delavcev za delo v varnem in zdravem delovnem okolju, saj zdravje in varnost zaposlenih ne sme biti obravnavano kot strošek, temveč kot najboljša investicija vsakega odgovornega delodajalca. Delavec je namreč kot “igla družbenega kompasa”, če pa mu ne ustrezne varnosti pri delu in dostojnega plačila, lahko kaj hitro popolnoma izgub smer kot skupnost. Človeško zdravje ni in ne sme postati dobrina, ampak je temeljna pravica vsakega posameznika.
Koper, 11. avgust 2025
Damjan Volf
predsednik