Konfederacija sindikatov KS 90

Javni poziv staršem in delodajalcem ob začetku šolskega leta.

by Medijske objave

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije poudarjamo, da imajo vsi delavci skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 165. člen) pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka v šolo ob njegovem vstopu v prvi razred. Gre za obliko izrednega dopusta zaradi osebnih okoliščin, ki ga je možno koristiti izključno na prvi šolski dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Ta pravica je za vse zaposlene v Republiki Sloveniji v veljavi od leta 2020, delodajalci pa jo morajo brezpogojno omogočiti. Pravico lahko istočasno uveljavita oba starša, ob predhodni najavi delodajalcu in predložitvi ustreznega dokazila (npr. potrdilo o vpisu ali potrdilo o šolanju). Prisotnost staršev na prvi šolski dan ni le formalnost, temveč pomemben čustveni in razvojni trenutek za otroka. Gre za dogodek, ki si ga otrok zapomni za vse življenje, zato je ključno, da mu starši stojijo ob strani in mu nudijo občutek varnosti, podpore in ljubezni.

Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse starše prvošolčkov, da uveljavijo to pravico in svojim otrokom omogočijo varen, čustveno bogat in nepozaben začetek šolskega obdobja.

Če pa se srečate s kršitvami, da vam vaš delodajalec tega ne omogoča pa se obrnite na svoj sindikat, na Inšpektorat Republike Slovenije za delo ali neposredno na nas Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije.

Ob tem pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo delodajalce v Republiki Sloveniji, da striktno spoštujejo zakonsko pravico staršev in jim omogočijo, da prvi šolski dan preživijo skupaj s svojimi otroki. Mnenja namreč smo, da Spoštovanje te pravice ni zgolj zakonska obveznost, temveč tudi izraz razumevanja, empatije in podpore družini, ki je temelj naše družbe. Delodajalci, ki prepoznajo pomen družinskih vrednot, gradijo bolj vključujoče, zaupanja vredno in motivirano delovno okolje.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije se zavedamo, da je prvi šolski dan simbolični most, po katerem otrok stopa iz varnega naročja doma v svet znanja, odgovornosti in samostojnosti. Ta most je lahko trden le, če ob njem stojijo starši, ki otroku dajejo moč, pogum in toplino. Nesporno dejstvo namreč je, da tam kjer delodajalec pokaže razumevanje do delavca, tam tudi raste njihovo zaupanje in lojalnost in obratno tam kjer delodajalec zasleduje zmanjševanje delavskih pravic, tam upada spoštovanje in motivacija zaposlenih.

Zato javni poziv tako staršem prvošolčkov, da izkoristijo svojo zakonsko pravico, in stopijo ob bok svojemu otroku, kot tudi njihovim delodajalcem, da spoštujte zakon in omogočijo delavcem, da se ta neponovljiv trenutek ostane v spominu kot nepozabno družinsko doživetje in najboljša naložba njihovega delodajalca.

Damjan Volf

predsednik

Inšpektorat za zdaj naštel deset kršitev pravice do odklopa

Inšpektorat za zdaj naštel deset kršitev pravice do odklopa

by Medijske objave

Sredi novembra lani je začela veljati zakonska pravica zaposlenih do odklopa. Vsi delodajalci še vedno niso sprejeli ustreznih ukrepov, opozarjajo sindikati. Inšpektorji pa so do zdaj našteli deset kršitev delavske pravice do odklopa.

Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.

Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.

Skladno s pravico do odklopa delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom tako ni na razpolago delodajalcu, ta pa mora imeti z namenom konkretizacije te pravice vzpostavljene ustrezne ukrepe, so za STA povzeli na ministrstvu.

Med glavnimi ukrepi so navedli ozaveščanje delavcev in izobraževanje o pomenu pravice do odklopa, usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij, usposabljanje vodij ter ukrepe tehnične narave, na primer vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času, obvestilo v elektronski pošti, da naslovniku ni treba odgovarjati v času odklopa ipd.

Vedno več je poklicev, kjer delajo “petke in svetke”

A sindikati s stanjem na terenu niso zadovoljni. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so za STA pojasnili, da je bila konkretizacija pravice do odklopa korak v pravo smer, a le za delavce, ki opravljajo delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka.

“Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, kjer delajo ‘petke in svetke’ in tukaj se sistem klicanja med prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še okrepil. Delavci so prek službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih, na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu,” je stanje opisal predsednik KS 90 Damjan Volf.

V tej sindikalni centrali tudi opozarjajo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki kljub predpisanim globam za odgovorne osebe niso vzpostavili ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa. Pokazalo se je, “da sodijo slovenski delodajalci med svetovne rekorderje po izigravanju delovne zakonodaje, saj ob načrtnem pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju”, je bil oster Volf.

Nenehno komunikacijsko bombardiranje

Ker se organizacije razlikujejo po dejavnostih in naravi delovnega procesa, zakonodaja delodajalcem omogoča prilagodljivost pri uvajanju konkretnih rešitev, so medtem za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za delo. “Ključno je, da so ukrepi učinkoviti in prilagojeni posebnostim dela, obenem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do odklopa,” so dodali.

“Pri tem je zelo pomembno, da so delavci z ukrepi dejansko seznanjeni. Naloga delodajalcev je, da morajo delavce ozaveščati glede nevarnosti nenehne izpostavljenosti komunikacijski in informacijski tehnologiji,” so podčrtali.

Inšpektorji naj bi sicer v prvih mesecih na tem področju delovali predvsem “napotilno” in “svetovalno”. Pri nadzorih preverjajo, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe oz. ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje pravice do odklopa v praksi, doslej pa so zaznali deset kršitev.

Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, lahko, če ne zagotovijo te pravice, kaznujejo z globo v vrednosti od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z od 300 do 2000 evrov globe, delodajalce posameznike pa z globo, vredno od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba. Dokazno breme je po zakonu v primeru spora oz. očitkov delavca na strani delodajalca.

Pravica do odklopa in kakovosten počitek

Na inšpektoratu so ocenili, da je ta pravica ključna za zagotavljanje kakovostnega počitka, varovanje zasebnega življenja ter preprečevanje negativnih vplivov na zdravje zaradi čezmernega dela in stalne dosegljivosti.

V sindikatu KS 90 pa so njeno nujnost argumentirali z veliko rastjo absentizma. Število primerov bolniških dopustov se je po njihovih navedbah med letoma 2015 in 2023 skoraj podvojilo, zraslo je z 859.615 na 1,64 milijona, skok pa naj bi bil tudi posledica stalne dosegljivosti.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med zdravstvenimi posledicami stalne dosegljivosti delavcev, ki jo spremljajo pomanjkanje prostega časa in težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, omenjajo utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavobole, težave z vidom, kostno-mišična obolenja in podobno.

RTV Slovenija

Konfederacija sindikatov KS 90

Prošnja za donacijo dela dohodnine

by Novice

Spoštovani,

davčni zavezanci rezidenti Republike Slovenije lahko zahtevate, da se do 1 odstotek vaše dohodnine, odmerjene po Zakonu o dohodnini, nameni za financiranje upravičencev do donacij, med katere se uvršča tudi Konfederacija sindikatov 90 Slovenije (KS 90).

V KS 90, ki interesno povezuje zaposlene in upokojence po vsej Sloveniji, vas z dotičnim dopisom vljudno prosimo, da nam donirate vaš odstotek dohodnine. Vas to ne stane popolnoma nič, nam pa pomeni to ogromno, saj naša metodologija temelji na skupnih ciljih vseh, ki si želimo dostojnega življenja, varnega in zdravega delovnega okolja ter pravičnega plačila za delo, kar je tudi temelj za dostojno pokojnino. Zavzemamo se za pravno varnost, ki mora temeljiti na ustavno zagotovljeni enakosti vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Zaskrbljujoče je, da kljub življenju v času izobilja revščina in socialna izključenost vse bolj prodirata v vsakdanje življenje. Ob naraščajočih vojnih konfliktih, lakoti in krivicah po svetu izginjajo temeljne človeške vrednote kot so spoštovanje, poštenost, dobrodelnost, odgovornost, empatija, pravičnost in modrost in jih nadomeščajo individualizem, nestrpnost in pohlep, ki se pod krinko ambicioznosti in konkurenčnosti vpenjajo v pravni sistem in celo v moralni kodeks.

Živimo v času velikih sprememb, ki oblikujejo politike in družbene odnose, v katerih človek ni več v ospredju, temveč je vedno bolj le sredstvo za ustvarjanje dobička in pro delavski sindikati predstavljamo oviro pohlepu kapitala, saj zagovarjamo dostojanstvo delavcev, mladih, starejših in vseh zatiranih slojev prebivalstva. Cilj, ki ga zasledujemo je razvito družbeno okolje, kjer je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno kakovostno zdravstvo, izobraževanje in kulturne dobrine. Zagotoviti je treba pošteno plačilo za delo ter ustrezne prejemke za tiste, ki dela niso zmožni.

Vaša donacija dela dohodnine nam omogoča, da nadaljujemo z bojem za pravičnejšo družbo, za družbo malega človeka in kolektivizma. Donacijo lahko oddate prek portala eDavki ali z obrazcem, ki ga najdete spodaj na strani. Iskrena vam HVALA že vnaprej in SKUPAJ smo MOČNEJŠI.

Več si lahko preberete na spodnji povezavi, kjer je možna tudi elektronska oddaja obrazca, v kolikor imate urejen dostop do portala eDavki. Izpolnjen in podpisan obrazec (Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije) lahko oddate tudi osebno ali po pošti na pristojni finančni urad. Upošteva se veljavne zahteve, s katerimi razpolagajo na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja.

https://edavki.durs.si/edavkiportal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_dohodnine_fo

Prenesi obrazec
Prenesi navodilo

Kako vroče je lahko na delovnem mestu

Kako vroče je lahko na delovnem mestu?

by Medijske objave

Temperaturo, do katere še morate običajno opravljati svoje delo, določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. V notranjih prostorih je to 28 stopinj, kar velja že dlje časa, za delo na prostem pa od julija letos veljajo nova pravila. Kaj torej morajo ob izredni vročini delodajalci zagotoviti delavcem in kako se držijo novih pravil?

Vročina ni hec. Po podatkih Mednarodne organizacije dela naj bi letno zaradi nje letno na delu umrlo kar 22.000 zaposlenih. Pogostost napak se pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija poveča za šestino, pri temperaturi nad 38 pa kar za tretjino. Najvišja temperatura v notranjih prostorih ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Če se to zgodi, mora delodajalec zagotoviti ukrepe za ohlajanje. V skrajnem primeru tudi prekiniti delo. To določilo velja že več kot 25 let.

Pred dobrim mesecem pa je bil pravilnik posodobljen tudi za delovišča na prostem. Po novem morajo delodajalci delavcem, ki delajo zunaj, na gradbiščih na primer, ob temperaturi nad 30 stopinj Celzija zagotoviti 15-minutne odmore na vsaki dve do tri ure, prav tako zadostne količine tekočine in zaščitno opremo.

Nov pravilnik zahteva zgolj odmore in zagotavljanje zaščitne opreme

Nov pravilnik veseli sindikate. A dejstvo je, da se vročina ne konča pri 30 stopinjah Celzija. To je temperatura, ki v Istri v teh dneh nastopi že zgodaj zjutraj, na grafu kaže sindikalist Damjan Volf, ki pravi, da se mu pavze na dve do tri ure absolutno ne zdijo dovolj. V sindikatu se zato zavzemajo, da bi se omejitve dela stopnjevale skupaj z vročinskimi opozorili ARSO, kar že poznajo v tujini. “Če bi prišli do rdečega alarma, bi bila prekinitev vseh del, ki se opravljajo na prostem,” pojasni Volf.

Naj bo 30 ali 40 stopinj Celzija, prenovljen pravilnik za delavce na prostem trenutno zahteva zgolj odmore in zagotavljanje zaščitne opreme. Pokrivalo, sončna očala, sončna krema in, zakaj pa ne, tudi senčnik.

Večji delodajalci, kjer običajno večjo vlogo igrajo tudi večji sindikati, bolje izvajajo ukrepe za varnejše delo ob vročini, pove Volf. Večje tveganje za kršitve pa obstaja pri manjših, predvsem gradbenih podjetjih.

Ob 14.50 je po podatkih samodejne merilne naprave temperatura v Kopru trenutno neverjetnih 39 stopinj Celzija. Delo na gradbišču je zastalo. Morda tudi zaradi novega pravilnika.

24ur.com

Obdobje dopustov je v polnem teku. Poglejmo, katere kršitve so najpogostejše glede te pravice.

Obdobje dopustov je v polnem teku. Poglejmo, katere kršitve so najpogostejše glede te pravice.

by Medijske objave

Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev. A še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Katere kršitve so še zaznali sindikalisti?

Kršitve so različne

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, “skriva” tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

“S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta,” je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi “sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies”. Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten “izjemno močan vzorec delodajalcev”, ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, “enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta”.

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

“Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa,” so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Cekin.si

Konfederacija sindikatov KS 90

Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja v času vročinskih valov

by Medijske objave

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pozivamo vse delodajalce v Republiki Sloveniji, da ob trenutnem vročinskem valu, ko temperature po meritvah Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) presegajo 30 °C, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Ukrepi morajo veljati tako za zaposlene v zaprtih prostorih kot za tiste, ki delo opravljajo na prostem.

Delovno okolje v času ekstremnih temperatur ne sme postati pečica, v kateri se kuha človeška vzdržljivost in potrpljenje, temveč mora biti prostor, kjer se spoštuje osnovno človekovo dostojanstvo ter njegova pravica do zdravja in varnosti na delovnem mestu. Delavec namreč ni stroj, temveč človek iz krvi in mesa, ki potrebuje zaščito, počitek in osnovne pogoje za varno delo. Vročina ne izbira glede na položaj ali poklic ampak je kot sonce brez senc, ki enako obremenjuje prav vse. Zato je ključno, da delodajalci delujejo preventivno in ne kurativno. Opažamo, da številni delodajalci kljub zakonskim obveznostim še vedno namenjajo premalo pozornosti zagotavljanju toplotno ustreznega      delovnega okolja. Namesto da bi v imenu odgovornosti iskali rešitve, se pogosto zatekajo k izgovorom. A odgovornost ni breme ampak je temelj zaupanja med delavcem in delodajalcem.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (pravilnik)določa, da temperatura zraka v notranjih delovnih prostorih ne sme presegati 28 °C, razen v vročih delovnih prostorih, kjer so dovoljene višje temperature pod posebnimi pogoji. Temperatura v pomožnih prostorih, kot so hodniki in stopnišča, povezanih z vročimi prostori, ne sme presegati 20 °C.

Zadnja sprememba pravilnika, ki velja od 12. julija 2025, predstavlja končno tudi pomemben korak naprej pri zaščiti delavcev na prostem. Ko zunanja temperatura po uradnih meritvah ARSO preseže 30 °C, morajo delodajalci zagotoviti 15-minutne odmore vsake 2 do 3 ure, ki se štejejo v delovni čas, omogočiti dostop do brezplačnih brezalkoholnih pijač ter zagotoviti zaščito pred vremenskimi vplivi, kot je senca. Prav tako morajo delavcem tokom delovnega procesa zagotavljati ustrezno zaščito pred soncem, vključno z zaščitnimi oblačili, pokrivali, sončnimi očali in zaščitnimi kremami. Delavec na prostem ni sončnik, ki ga razpremo in pozabimo nanj ampak je človek, ki potrebuje skrb, zaščito in spoštovanje.

Letno poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2024 in podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo zaskrbljujoče stanje na področju varnosti in zdravja. Konec leta 2024 je bilo le 32 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, vsak pa je pokrival povprečno 7.687 poslovnih subjektov oziroma 29.325 delavcev. Ob vsakem nadzoru so bile ugotovljene povprečno vsaj dve kršitvi zakonodaje. Poleg tega je bilo v letu 2024 zabeleženih rekordno število primerov bolniške odsotnosti, oziroma povedano drugače je v letu 2024 bilo izgubljenih zaradi bolniškega staleža med delovno aktivnimi v Republiki Sloveniji 19.477.932 koledarskih dni, kar pomeni več kot 20 izgubljenih dni na zaposlenega.

Ti podatki ne predstavljajo zgolj statistične anomalije ampak so odsev sistemske brezbrižnosti, ki se kaže v pomanjkanju nadzora, ukrepih, ki nimajo odvračilnega učinka in zato posledično v prepogostih kršitvah ali  izigravanju delovnopravne zakonodaje. Namesto da bi zakon služil kot jekleni ščit za delavca, se ga v praksi pogosto uporablja kot tanek papir, ki ga delodajalci preluknjajo skoraj že po svojih potrebah. V praksi namreč opažamo, da so delavci prevečkrat postavljeni v položaj, kjer morajo izbirati med zdravjem in preživetjem in to je še posebej zaznati med tujo delovno silo, ki jo tako množično uvažamo, pogosto na (iz naslova varnosti in zdravja na delovnem mestu) najbolj tvegana in obremenjena delovna mesta     . Takšna izbira pa v sodobni družbi ne bi smela obstajati, saj smo na trdnem stališču, da ko se zakonodaja spoštuje le na papirju, delavec postane izključno statist v predstavi, ki jo režira dobiček, ne pa človek s pravicami in dostojanstvom.

Daljša izpostavljenost visokim temperaturam povzroča utrujenost in izčrpanost, vročinske krče, slabost, glavobole, bruhanje, motnje zavesti ter vodi v vročinsko kap, ki je življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo. Vročina ni le vremenski pojav ampak je kot nevidna megla, ki ovije telo, um in razum ter počasi briše mejo med zbranostjo, produktivnostjo in izčrpanostjo. Zato mora biti vsak ukrep delodajalca kot ščit pred to tiho obremenitvijo, ki zasleduje varnost in zdravje delavca pred dobičkom.

Zagovarjamo, da se poleg zakonodajnih sprememb uvedejo tudi obvezna usposabljanja delodajalcev in vodij ne samo za ravnanje v ekstremnih vremenskih razmerah, ampak tudi za bolj striktno zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za delo, da se zagotovi učinkovit nadzor z ukrepi, ki imajo odvračalni učinek namesto zgolj kaznovanega.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zagovarjamo ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu. Pozivamo delodajalce, da dosledno spoštujejo zakonodajo in izvajajo vse potrebne ukrepe, Inšpektorat RS za delo pa, da v poletnih mesecih izvede ciljno usmerjene nenapovedane preglede in preveri izvajanje nove zakonodaje v praksi, ter Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravi dolgoročno strategijo za zaščito delavcev za delo v varnem in zdravem delovnem okolju, saj zdravje in varnost zaposlenih ne sme biti obravnavano kot strošek, temveč kot najboljša investicija vsakega odgovornega delodajalca. Delavec je namreč kot “igla družbenega kompasa”, če pa mu ne ustrezne varnosti pri delu in dostojnega plačila, lahko kaj hitro popolnoma izgub smer kot skupnost. Človeško zdravje ni in ne sme postati dobrina, ampak je temeljna pravica vsakega posameznika.

Koper, 11. avgust 2025

Damjan Volf

predsednik

0538c6d121c88de53550

Razkrili, koliko dni dopusta imajo njihovi zaposleni

by Medijske objave

Poglejte, v katerih panogah in podjetjih imajo največ dopusta …

Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega.

Minimalno število dni je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu – delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, je upravičen do 20 dni, delavec, ki dela šest dni v tednu, pa do 24 dni dopusta. Tisti, ki ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmeren del.

Nekateri delavci – starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego – imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

En del mora trajati najmanj dva tedna

Letni dopust je praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo, zato mora en del trajati najmanj dva tedna, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Zaposleni v tem času ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja in ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.

Med časom, ko je na letnem dopustu, mu pripada nadomestilo plače, ta odsotnost pa se tudi všteva v njegovo delovno obveznost. Poleg tega mu je delodajalec dolžan izplačati regres v višini minimalne plače, znesek pa je do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače neobdavčen.

Kršitve različne, mnogo jih je vezanih na regres

A v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, “skriva” tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

“S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta,” je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi “sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies”. Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah.

Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten “izjemno močan vzorec delodajalcev”, ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, “enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta”.

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

“Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa,” so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu

Sicer pa je javni sektor z letnim dopustom bolj radodaren kot zasebni. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2022, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 26.

Med dejavnostmi imajo v povprečju največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu ter dejavnostih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti (32 dni), ob tem pa še v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (31 dni). Po poklicih so v ospredju vojaški poklici (32 dni).

Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da maksimalno število dni odmerjenega dopusta letos znaša 67 dni, povprečno pa 38 dni, na UKC Maribor pa 58 oz. 32 dni. Iz Slovenske vojske odgovorov niso posredovali, med ministrstvi, ki so se odzvala na povpraševanje STA, pa letos po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo resorji za visoko šolstvo, znanost in inovacije (48 dni) ter obrambo in okolje (47 dni), po povprečnem številu pa resorji za vzgojo in izobraževanje (33,3 dneva) ter za gospodarstvo, turizem in šport ter obrambo (33 dni).

V gospodarstvu so delodajalci z dopustom različno radodarni. Med podjetji, ki so STA razkrila podatke, po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo Eles (44 dni), Pošta Slovenije (42 dni) in OTP banka (41 dni), najvišje povprečno število dni dopusta pa imajo prav tako v Elesu (33,7 dneva) ob tem pa še v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav (30 dni).

Žurnal24.si

Skupna izjava CGIL Trst in KS 90 Zaradi naraščajoče nestrpnosti do slovenske skupnosti v Italiji

Skupna izjava CGIL Trst in KS 90 Zaradi naraščajoče nestrpnosti do slovenske skupnosti v Italiji

by Medijske objave

Spoštovani,

v največji in najstarejši sindikalni zvezi v Italiji – CGIL (Confederazione Generale Italiana del Lavoro), ki ima lokalni urad tudi v Trstu, ter v reprezentativni državni sindikalni organizaciji v Sloveniji – KS 90 (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije) s sedežem v Kopru, z globoko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljamo nedavne dogodke, ki kažejo na naraščajočo nestrpnost do slovenske skupnosti v Italiji. Zadnji incident, ko so neznanci na vhod slovenskega Generalnega konzulata v Trstu znova nalepili ročno napisan plakat z žaljivim napisom, je že tretji v nizu sovražnih dejanj, usmerjenih proti Slovencem v Italiji. Takšna dejanja ne moremo več obravnavati kot osamljene izgrede, temveč kot zaskrbljujoč vzorec sovražnosti, ki zahteva odločen odziv oblasti in širše družbe.

Izražamo globoko razočaranje nad porastom sovražnega govora, rasizma in ksenofobije, ki se ne pojavljajo zgolj v Italiji, temveč tudi drugod po Evropi. Napadi na manjšine, migrante in druge ranljive skupine razkrivajo nevaren premik v družbenem ozračju, ki ogroža temeljne vrednote demokracije, človekovih pravic in kulturne raznolikosti.

Tovrstna dejanja nas opominjajo na temna poglavja evropske zgodovine, ki v sodobni družbi nimajo mesta. V luči zgodovinskega spomina in skupne evropske prihodnosti pozivamo vse pristojne, da takšna strahopetna dejanja odločno obsodijo, jih temeljito preiščejo, storilce ustrezno sankcionirajo ter okrepijo ukrepe za zaščito manjšin.

V obeh organizacijah se skozi Medregijski sindikalni svet vsakodnevno trudimo graditi mostove sodelovanja, spoštovanja in mirnega sobivanja med prebivalci obeh narodov. Zato odločno obsojamo vsakršno obliko sovraštva in izražamo polno podporo Generalnemu konzulatu Republike Slovenije v Trstu, kot tudi vsem posameznikom in ustanovam, ki se zavzeto trudijo za ohranitev slovenske prisotnosti, kulture in jezika v Italiji.

V teh trenutkih je še posebej pomembno, da kot skupnost stopimo skupaj, odločno zavrnemo sovraštvo ter nadaljujemo z delom za odprto, strpno in pravično družbo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva in kulturne raznolikosti.

Koper, Trst, 8. avgust 2025

Massimo Marega, Generalni sekretar CGIL Trieste
Damjan Volf, Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

Wide iStock 868143646 1000 Javni sektor z več dopusta kot zasebni kdo je rekorder

Javni sektor z več dopusta kot zasebni: kdo je rekorder?

by Medijske objave

Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2022, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 26. V zasebnem izstopajo Eles, Pošta Slovenije in OTP banka.

Obdobje dopustov je v polnem teku. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev, a v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Zaposleni v javnem sektorju imajo sicer praviloma več dopusta od kolegov v gospodarstvu. V UKC Ljubljana najdaljši odmerjen dopust znaša 67 dni.

Konfederacija sindikatov KS 90

Novinarska vprašanja

by Medijske objave

SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA

Marjetka Nared, novinarka v gospodarskem uredništvu

Tivolska cesta 48

1000 Ljubljana

Datum: 6. avgust 2025

Zadeva:  Novinarska vprašanja

Spoštovani,

dne 1. avgusta 2025 ste se obrnili na Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, ki bila ustanovljena 8. februarja 1991 v Kranju, kot odraz takratnih socialno – ekonomskih, političnih in sindikalnih razmer in ki uživa status reprezentativne sindikalne organizacije na državni ravni s prošnjo po našem stališču glede tematike pravice do odklopa in letnega dopusta.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da kot strokovna interesna organizacija, ki zastopa delavce tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju dajemo izjemno velik poudarek tako na zagotavljanju dostojnega plačila in varnega in zdravega delovnega okolja, ko delavec opravlja svoje delo v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi na svojem delovnem mestu, kot tudi da ima vsak delavec možnost in priložnost kvalitetnega fizičnega in psihičnega odmora v času ko ne opravlja svojega dela v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi. Med našim članstvom smo namreč opažali, da se v času ko se srečujemo z izrazitim pomanjkanjem zaposlenih tako v javnem kot zasebnem sektorju še posebej v delovno intenzivnih panogah, ki se pogosto opravljajo 24 ur na dan in 365 dni v letu ustvarja in povečuje izjemno zaskrbljujoč vzorec delodajalcev, ki izrazito posegajo tako v prosti čas delavca, kot  tudi  izvajajo preko svojih interesih združenj izjemno močne pritiske v smislu zniževanja že pridobljenih pravic iz naslova količine letnega dopusta, ki delavcu pripada ali pa celo poskušajo legalizirati kršitve delovnopravne zakonodaje iz naslova koriščenje le tega (enostransko odrejanje).

Zato smov Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije kot pogajalki pri zadnji prenovi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v letu 2023 vztrajali, da je nujno potrebno poleg vsega še dodatno »urediti« tudi poglavje možnosti preživljanja prostega časa delavca, ko le ta ni v svojem delovnem času, niti v času odrejene stalne pripravljenosti. Svoje stališče smo dodatno argumentirali z zaskrbljujočimi številkami absentizma (bolniškega staleža, ki se je med delavstvom v Republiki Sloveniji po številu primerov v primerjavi z letom 2015 skoraj podvojil (859.615/1.643.869)) in s tem povezanega prezentizma (hoditi na delo v bolnem stanju). Konstantna dosegljivost delavca delodajalcu je namreč kot posledica neustreznega organiziranja delovnega procesa, ki je v izključni domeni delodajalcev postala kruta realnost mnogih delovnih mest, še posebej v dejavnostih, kjer primanjkuje zaposlenih (gostinstvo in turizem, gradbeništvo, zdravstvena nega in oskrba, trgovina, logistika ipd) inv katerih imamo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije močno članstvo. Z zadnjo spremembo ZDR-1 so zato morali delodajalci v Republiki Sloveniji v prehodnem obdobju enega leta (najkasneje do novembra 2024) tudi sprejeti ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa, ki bodo jasno in nedvoumno zagotavljale delavcu  da ga njegov delodajalec izven njegovega delovnega časa ne bo kontaktiral preko telefona ali drugimi sredstvi informacijske tehnologije. Že tokom pogajanj pa je bilo s strani delodajalskih združenj izpostavljeno kar nekaj primerov iz prakse, kjer to ne bo možno, saj kljub temu, da so se strinjali da so posledice nenehne dosegljivosti delavca delodajalcu izredno škodljive tako za delavčevo zdravje, kot tudi vplivajo na njegovo produktivnost saj so v Republiki Sloveniji prepogosto delovni proces organizirali v smislu ne zasledovanja varnega in zdravega delovnega okolja (premajhno število zaposlenih kot element optimizacije stroškov dela).

Zavoljo navedenega smo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije po sprejemu spremembe iz tega naslova v novembru 2023 pozivali delodajalce kjer imamo naše članstvo, da nemudoma, oziroma pravočasno pristopimo k realizaciji 142. a člena ZDR-1 še posebej iz naslova ustreznosti ukrepov, ki upoštevajo posebnosti določene dejavnosti ter organizacij. Žal pa smo se v praksi urejali novo zakonsko obveznost pravice do odklopa z redkimi izjemami z delodajalci tik pred zdajci. Prav tako smo pri tem opažali izrazit vzorec, da želijo delodajalci skozi konkretizacijo pravice do odklopa uveljavljati kopico izjem, ki so jih zavijali v tako imenovano posebnost dejavnosti oziroma organizacije delovnega procesa, čemur smo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije oporekali, saj smo se postavili na stališče, da je pravica do odklopa izhajala iz že uveljavljenih institutov delovnega prava pred zadnjo spremembo ZDR-1 in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela in da posledično delavec že do sedaj, v smislu delovnih obveznosti, ni bil zavezan biti na razpolago delodajalcu izven svojega delovnega časa, z izjemo stalne pripravljenosti, katero pa delavec in delodajalec vnaprej dogovorita, da bo delavec za določeno finančno nagrado (dodatek) dosegljiv in pripravljen na delo v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi.

Po 16. novembru 2024 ko je preteklo enoletno prehodno obdobje, ko so morali delodajalci implementirati pravico do odklopa ali skozi kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s kolektivno pogodbo ožje ravni, danes v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije še vedno ugotavljamo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki te svoje domače naloge niso izpolnili kljub globam za odgovorno osebo, ki so za to predpisane. Prav tako se je tudi ob novem 142. a členu  ZDR-1 pokazalo in dokazalo, da sodijo slovenski delodajalci med »svetovne rekorderje« po izigravanju delovnopravne zakonodaje, saj ob »načrtnem« pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije sicer opažamo v letu 2025, da je bila konkretizacija pravice do odklopa v zadnji spremembi ZDR-1 korak v pravo smer, ampak samo za delavce, ki opravljajo svoje delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka. Resnici na ljubo, pa je iz elementa pomanjkanja zaposlenih in tudi še vedno varčevanja na stroških dela, teh delavcev tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju vedno manj. Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, ki delajo »petke in svetke« in tukaj se sistem klicanja med mojim prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še bolj okrepil s tem, da so delavci na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu preko službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih ali pa celo delodajalci ustvarjajo zaprte skupine na družbenih omrežjih kjer poteka vsa »službene komunikacija« med časom dela in zasluženega počitka delavca.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pa iz istega vzroka kot delodajalci kršijo ali izigravajo pravico do odklopa delavcu (pomanjkanje delovne sile in racionalizacija stroškov dela) ugotavljamo že dlje časa tudi kršitve pri pravici delavca do letnega dopusta. Zelo nazoren je namreč primer iznajdljivosti, oziroma inovativnosti delodajalcev v Republiki Sloveniji, ki ga že dlje časa opažamo v delovno intenzivnih panogah in sicer, da se v celotni pripadajoč letni dopust skrijejo tudi dodatne dneve letnega dopusta na podlagi osebnih okoliščin (starejši delavec, invalid delavec z otrokom do 15 leta starosti ipd) in da kot seštevek vsega pripadajočega letnega dopusta dobi delavec odločbo z 20 dnevi letnega dopusta, kar predstavlja zakonski minimum po ZDR-1, če delavec opravlja delo v pet dnevnem tedenskem urniku. S tem se izničijo osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz ZDR-1 in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti ki teh posebnih okoliščin nima prejme isto (minimalno) število letnega dopusta. Prav tako opažamo, da se prepogosto tudi pri letnem dopustu poskuša delavcu ponuditi »sladkorček«, ki delavcu kasneje povzroča karies. Kljub jasni zakonski dikciji, da se letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih se pogosto posebej tam kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času s soglasjem delodajalca pristaja, da se letni dopust izrablja tudi v urah, kar je potem pogosto nastavek, da se delavcu ob koncu referenčnega obdobja ali celo na mesečnem nivoju zaradi tega, ker mu njegov delodajalec ni omogočil delo za kvoto ur, ki izhaja iz delavčeve pogodbe o zaposlitvi manjko delovnih ur nadomešča z letnimi dopusti, ki jim jih njihov delodajalec pretopi v delovne ure.

Kot piko n I pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opažamo tako izjemno močan vzorec delodajalcev, ki ne omogočajo koriščenja letnega dopusta delavcu v tekočem letu in potem padejo delavci v spiralo tudi brisanja letnega dopusta, kot tudi delodajalcev, kjer je opravljanje njihove dejavnosti odvisno tudi od zunanjega vremena (sektor gradbeništva), da se ob nezmožnosti zagotavljanja dela v skladu z delavčevo pogodbo o zaposlitvi le te enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta in s tem uveljavijo vlogo močnejše stranke v delovnem razmerju.

Zaključek

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da imata tematiki pravice do odklopa in letnega dopusta veliko skupnega, saj obe zelo neposredno nastavljata ogledalo sistemu v katerem delodajalci zaradi pomanjkanja odvračilnih kaznovalnih ukrepov s strani pristojnih prepogosto nekaj govorijo, delajo pa drugo. Sistema, ki preveč temelji na izkoriščanju in ustrahovanju delavca, na optimizaciji stroškov dela za vsako ceno in načela, »da je njim vse vse dovoljeno, razen tisto kar ni eksplicitno prepovedano.« Zelo jasno povemo, da sta tako pravica do odklopa kot tudi pravica do letnega dopusta ne samo osnovna pravica vsakega delavca, ampak bi morala predstavljati v zdravi družbi tudi njegovo osnovno človekovo potrebo, saj obe preventivno zasledujeta ohranjanje njegovega zdravja, kjer bi morali biti predstavniki odločevalcev, delodajalcev in delavcev na istem imenovalcu in ne pa tako daleč, da celo pristojna Inšpekcija RS za delo v zadnjem svojem letnem poročilu ugotavlja, da inšpektorji pri svojih nadzorih ugotavljajo veliko nepravilnosti v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki ter tudi vodenjem evidenc delovnega časa. Delodajalci namreč  pogosto delovni čas razporejajo tako, da delavci ves čas delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času (več kot 40 ur) ter, da se potem v času inšpekcijskega nadzora sklicujejo da bodo presežne ure ob koncu izravnalnega obdobja izravnane, vendar do izravnave nikoli ne pride. Presežne ure se pogosto prenašajo v naslednja obdobja, nekatere se deloma izplačajo, deloma pa »izginejo«, kar govori v prid naše teze, da nekateri delodajalci načrtno poskušajo s čim manj delavci na račun prekomernega dela maksimizirati svoje zaslužke ter, da so pogosto kršitve iz tega naslova narejene iz njihove malomarnosti, oziroma celo z njihovim zavedanjem, kar je nedopustno in obsojanja vredno, saj bi moralo zdravje, varnost in človekovo dostojanstvo imeti v Republiki Sloveniji prednost pred kapitalom.

Damjan Volf,

predsednik