V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije v poslanici ob letošnjem prazniku dela opozarjajo, da je položaj delavstva v Sloveniji dosegel kritično točko. KOPER “Na predvečer praznika smo v delavskem naselju nad Koprom prižgali kres delavske resnice, simbol, ki sporoča, da delavstvo še stoji, še govori in še zahteva svojo pravico. Današnja realnost delavcev razkriva globoko sistemsko napako, saj rekordna zaposlenost ne pomeni več socialne varnosti, osem ur poštenega dela pa ne zagotavlja več dostojnega življenja. Revščina med zaposlenimi narašča, pokojnine pa mnoge potiskajo v novo obliko socialne izključenosti, kar nikakor ni razvoj, temveč razgradnja socialne države,” so v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zapisali v prvomajski poslanici.
PRVI MAJ V KOPRU Nostalgija po zlatih časih delavstva
Iskre, ki so na Markovcu poletele v nebo, niso bile le odsev ognja, temveč tudi spominov na neke druge, po mnenju sogovornikov STA, lepše in pravičnejše čase, ko je beseda “delavec” nosila drugačno težo.
Da je boj za delavske pravice danes še kako živ in predvsem nujen, je zbrane opozoril Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90), ki je organizirala kresovanje v Kopru.
V nagovoru je bil oster do politike, ki da prevečkrat deluje v interesu kapitala namesto ljudi. Opozoril je na pospešeno slabšanje položaja delavcev, na past vse večje prekarnosti in zbrane spomnil na pravi, zgodovinski pomen 1. maja, ki ne sme zbledeti.
Obmejni sindikati opozorili na problematiko čezmejnih delavcev
Kot je za STA poudaril predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Damjan Volf, Medregijski sindikalni svet Furlanija – Julijska krajina/Slovenija že več kot dve desetletji opozarja na specifike obmejnega dela. “Namesto da bi v Evropski uniji padale meje in birokracija, se vedno znova spopadamo s tem, da je fizičnih mej in birokracije vedno več,” je dejal in izpostavil nujnost izenačitve delovnopravne in socialne zakonodaje v Evropski uniji. Posebej kritičen je bil do ponovne uvedbe schengenskega nadzora. “To je popolnoma nesprejemljivo. Evropska unija nam je obljubljala prost pretok ljudi, ki naj bi omogočal večjo blaginjo. Ugotavljamo pa, da v teh časih profitira le kapital, medtem ko delavstvo s svojim delom ne more več preživeti,” je dejal.
Nasprotovanja združevanju ministrstev za delo in gospodarstvo: “Kot da bi dali volku čuvati jagnje”
“Takšna razporeditev odpira vprašanje, ali se delo obravnava kot temeljna družbena vrednota ali kot strošek gospodarstva, ki ga je treba upravljati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in fleksibilnosti,” pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Področje dela bi morali ob rekordni zaposlenosti, izrazitem pomanjkanju delovne sile, naraščajoči prekarizaciji in izzivih prihodnosti dela ne le ohraniti, temveč dodatno okrepiti, je poudaril za STA.
Sindikati: Z interventnim zakonom se želi pod krinko nujnosti sprejeti rešitve v korist kapitala
Reprezentativne sindikalne centrale zahtevajo umik interventnega zakona, ki ga predlaga t. i. tretji blok. Negativne posledice predlaganih ukrepov bi po njihovih opozorilih občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši in mladi. V reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v povezavi s t. i. interventnim zakonom za razvoj Slovenije, ki ga je vložili trojček NSi, SLS in Fokus skupaj z Demokrati in Resnico, opozarjajo, da je njegov naslov zavajajoč. “Po vsebini ne gre za razvojni zakon oz. za interventne ukrepe, katerih primarni namen bi bil preprečitev oz. blažitev posledic krize.
Varuhinja pred skorajšnjim praznikom dela s sindikati o pravicah delavk in delavcev
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je danes, 20. aprila 2026, na sedežu institucije Varuha človekovih pravic RS (Varuh) v Ljubljani na delovno srečanje sprejela predstavnike sindikalnih organizacij, s katerimi je ob prihajajočem 1. maju, mednarodnem prazniku dela, razpravljala o ključnih izzivih pri varstvu pravic zaposlenih in brezposelnih. Uvodoma je poudarila, da Varuh to problematiko skladno s pristojnostmi redno spremlja, nanjo opozarja v letnih poročilih in pristojnim organom predlaga izboljšave, vendar napredek pogosto ni zadosten. Prav zato je bil cilj srečanja prepoznati ključne izzive ter poiskati priložnosti za konkretne sistemske spremembe.
Reprezentativne sindikalne centrale – javni poziv – Socialni dialog naj bo zaveza tudi poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije
Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), vas s tem dopisom soglasno pozivamo k zavezanosti za socialni dialog, saj le-ta zagotavlja prepotrebno legitimnost in večje družbeno soglasje sprejetih odločitev. Ker je bilo že na konstitutivni seji Državnega zbora Republike Slovenije, v parlamentarno proceduro vloženih 11 predlogov zakonov, od katerih se večina nanaša na vsebine, ki so predmet obravnave na ESS, sindikalne centrale menimo, da je potrebno predloge obravnavati na seji ESS že ta petek, 17. 4. 2026.
Udeležba predsednika KS 90 na 7. Kongresu KSJS ob njeni 20-letnici delovanja
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije se je 9. aprila 2026 v Ljubljani na povabilo vodstva Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije udeležil njihovega 7. kongresa, ki je obenem obeležil tudi 20-letnico delovanja te sindikalne centrale. Dogodek je združil predstavnice in predstavnike sindikatov iz celotne Slovenije ter odprl razpravo o ključnih izzivih, ki že čakajo zaposlene in s tem tudi družbo.
Podpisana je Kolektivna pogodba za obrambo, zaščito in reševanje
Štirje reprezentativni sindikati s področja obrambe, zaščite in reševanja, med katerimi sta tudi SVOZD (Sindikat varnosti, obrambe, zaščite in družine) in SPMO (Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo), članici KS90, so 8. 4. 2026 z ministrom za obrambo podpisali Kolektivno pogodbo za obrambo, zaščito in reševanje. SVOZD je v dolgem pogajalskem procesu prispeval pomemben del k vsebini kolektivne pogodbe in se dokazal kot zanesljiv partner v socialnem dialogu z ministrstvom.
Prelomna odločitev za čezmejne delavce.
Več pravic za čezmejne delavce. Evropska komisija je presodila, da je pogoj dvoletnega bivanja v Italiji diskriminatoren, zato ga odpravljajo. Nova ureditev prinaša večjo enakopravnost za čezmejne delavce, a spremembe ne veljajo za nazaj. Kaj to pomeni v praksi?










