Združenje delodajalcev Slovenije medtem zakon podpira, a opozarja, da ukrepi ne bodo zadostovali
Sindikati so pred začetkom obravnave zakona o interventnih ukrepih na odboru znova opozorili na škodljivost ukrepov, ki jih prinaša, in napovedali, “da bodo naredili vse, da se sprejem tega zakona prepreči”. Janeza Janšo pozivajo, naj “ustavi to norost”.
Predstavniki sindikalnih central, Jakob Počivavšek, Martina Vuk, Damjan Volf in Andrej Zorko so pred stavbo parlamenta opozorili, da so želeli stališča sindikatov do interventnega zakona predstaviti na seji skupnega parlamentarnega odbora, a jim to ni bilo omogočeno. So pa v izjavi ponovili stališča sindikatov do zakona.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je poudaril, da je ena največjih težav tega zakona, “da gradi na tem, da se jemlje upokojencem, da se jemlje najemnikom, da se jemlje bolnim, namreč največje izgube iz tega zakona nastajajo v pokojninski blagajni in v zdravstveni blagajni”. Kot je navedel, je luknja v pokojninski blagajni, ki bo nastala, ocenjena na 620 milijonov evrov: “Da si boste lažje predstavljali: to pomeni enako, kot če bi vsem upokojencem v tej državi dvignili pokojnine za sedem odstotkov ali pa če bi vsem upokojencem v tej državi dali zraven še približno eno pokojnino.”
Prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko ga je pozneje dopolnil, da bo treba teh sedem odstotkov nekje dobiti, in se vprašal: “Mar to pomeni, da se bodo plače za sedem odstotkov znižale?” Opozoril je tudi na verjetnost zmanjšanja zaposlitev za določen in nedoločen čas, saj se bodo delodajalci v primeru sprejetja zakona raje odločali za prekarne oblike zaposlitve, saj bo to zanje ugodnejše. Po njegovem mnenju bo sistem spodbujal prekariat, lažno samozaposlitev in s tem tudi revščino med samozaposlenimi.
Počivavšek je opozoril tudi na predvidene velike izgube v zdravstveni blagajni, ki je že tako pod pritiskom, in o čemer so danes razpravljali tudi člani sveta Zpiza. Počivavšek je ponovil tudi kritike na moratorij na zakon o gostinstvu, s katerim se bo po sindikalnih ocenah ponudba stanovanj na trgu znižala, “kar pomeni seveda višje cene tako stanovanj kot tudi najemnin”.
Prisilno upokojevanje je enkrat že padlo na ustavnem sodišču
Dotaknil se je tudi posegov v zakon o delovnih razmerjih – sindikate namreč najbolj moti t. i. prisilno upokojevanje, “ki je bilo že večkrat na mizi in ki ga je ustavno sodišče že razveljavilo”, je spomnil Počivavšek in dodal: “Tudi tokrat je rešitev, kakršna je predlagana, nesprejemljiva in po našem prepričanju tudi ustavno sporna.”
Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa je poudarila, da zakon ni sporen zgolj po mnenju sindikatov, ampak tudi po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je “zelo jasno na 33 straneh opozorila, kakšen je ta zakon, in podala pripombe. In tudi oni, tako kot mi, so ugotovili, da ta zakon ni ne interventen, niti nujen, niti ni razvojni zakon”.
“Posega v sistemske ureditve, odlaga nekatere učinke, to pomeni, da se z njim niti ne mudi, niti da ne bo rešil položaja ljudi v tej državi. Razen zgornjega enega odstotka,” je še dodala Vuk in se dotaknila predloga o znižanju DDV-ja na osnovna živila: “Pravijo, da bo koristil vsem in prinesel prihranek za ljudi. Ampak v zakon so pozabili zapisati, da se morajo dejansko tudi cene potem znižati, ne da bo to samo v korist trgovskim hišam.”
Tudi Zorko ji je pritrdil in dodal, da načeloma podpirajo znižanje DDV-ja ob varovalki, da se ta znižani DDV ne bo prelevil v dobiček delodajalca, trgovskih podjetij: “To se je zgodilo na Hrvaškem, kjer imajo nižji DDV, ampak kljub temu kupujejo v Sloveniji. Pred tremi, štirimi tedni smo videli veliko prispevkov, kjer Hrvati množično kupujejo v Brežicah. Verjetno zaradi tega, ker so njihove cene precej višje, kot so naše.”
Kaj bo z reformo plač v javnem sektorju?
Opozorila je, da je poleg posegov v največje blagajne, pokojninsko, zdravstveno blagajno in blagajno za dolgotrajno oskrbo, velika skrb tudi luknja v proračunu, ki bo pomenila pritisk na javni sektor, na plače javnih uslužbenk in uslužbencev: “Ne bomo dovolili, da se neha izvajati reforma plač v javnem sektorju in da se zamrznejo dvigi plač, ki so dogovorjeni in kjer so zakonsko določeni roki za te dvige plač.”
Damjan Volf iz Konfederacije sindikatov KS 90 je opozoril še na en vidik morebitnih posegov v pokojninsko blagajno – kot je spomnil, je vlada Roberta Goloba obljubila Evropski komisiji t. i. imenovano optimizacijo stroškov, povezanih s pokojninsko zakonodajo, zaradi česar je prišlo do pokojninske reforme. Ob tem se je vprašal: “Kje je njihova odgovornost? Kdo bo odgovarjal, če bo Evropska komisija zahtevala vračilo denarja, ki smo ga dobili iz tega naslova?”
Volf je ob tem spomnil tudi na vpliv zmanjšanja prispevkov za espejevce – ti po njegovih navedbah že zdaj predstavljajo dobrih 12 odstotkov vseh pravnih oseb in delovno aktivnih v Sloveniji, plačujejo pa “samo 4,1 odstotka prispevkov”. “S tem, ko naj bi se dejansko ta odstotek še znižal – njihov predlog je 45 odstotkov minimalne plače – pa bo ta luknja še veliko, veliko večja,” je opozoril.
Zakon je po presoji sindikatov škodljiv, je sklenil Počivavšek: “Ne gre za zakon o ukrepih za razvoj Slovenije, ampak za zakon o ukrepih za razkroj Slovenije.” Volf pa je glede zakona slikovito dejal: “To je tako, kot če bi združili v isti prostor veterinarja in mesarja in jima ukazali, naj poskrbita za dobrobit živali.”
Če bo zakon sprejet, bodo začeli zbirati podpise za referendum
Tako Počivavšek kot Zorko sta najverjetnejšega mandatarja za sestavo nove vlade (Janeza Janšo, op. a.) pozvala, naj “ustavi to norost”. “Naj da prostor socialnemu dialogu in javni razpravi in s tem tudi ob začetku mandata da največjo investicijo v socialni dialog,” je še dodal Počivavšek. Če bo zakon kljub vsemu sprejet, bodo začeli zbirati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Že pred sindikalno novinarsko konferenco so se glede interventnega zakona oglasili tudi v Združenje delodajalcev Slovenije, kjer predlagani zakon podpirajo, saj po njihovi oceni predstavlja “pomemben premik v smeri, na katero v ZDS-ju opozarjajo že dlje časa: manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo”.
Združenje delodajalcev Slovenije opozarja na jasne signale vpliva kriz in padanja konkurenčnosti
Kot so zapisali, je “nujno zavedanje, da je le zdravo in uspešno gospodarstvo lahko temelj socialne države”. Opozarjajo na “jasne signale vpliva energetske in gospodarske krize ter padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se odražajo ne le v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, temveč tudi realno v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju”. Po njihovih navedbah se Slovenija uvršča med “davčno najbolj obremenjene države v OECD”, sporno pa je po njihovi oceni tudi povečevanje zaposlovanja v javni upravi, medtem ko se število zaposlenih v realnem sektorju po njihovih trditvah zmanjšuje.
Ocenjujejo, da je gospodarstvo, torej delodajalci in s tem tudi delavci, “pod vedno večjim pritiskom, saj so ukrepi za zagotavljanje proračunske vzdržnosti v preteklosti prinesli zgolj povečevanje davkov”. Navajajo tudi oceno generalnega sekretarja ZDS-ja, Mira Smrekarja, ki predlog interventnega zakona vidi kot “pomemben premik v smeri, ki je nujna”: “Manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo. Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje.”
“Zakon ne daje vseh nujnih odgovorov”
Ob tem pa ocenjujejo, da predlog zakona “ne daje vseh res nujnih odgovorov na realne ocene stanja”. “Če temu zakonu ne bo sledilo takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja, zmanjševanje apetitov državnega proračuna /…/, bo ta zakon le lahna sapica, nujno potrebna, a nemočna ob nevihtni fronti, sredi katere smo,” so še zapisali v ZDS-ju in pozvali tudi k razpravi o absentizmu, minimalni plači, razbremenitvi stroškov dela in hitrejšem zaposlovanju tujcev.
Svet Zpiza zakonu nasprotuje
Kot omenjeno, so na pobudo sindikatov o predlogu interventnega zakona razpravljali tudi člana sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanja (Zpiz) in glasovali proti. Ob odsotnosti predstavnikov delodajalske strani so poudarili, da predlagane spremembe rušijo temeljna načela sistema, ki temelji na solidarnosti, in povečujejo odvisnost od integralnega proračuna države. Hkrati spodjedajo lani sprejeto pokojninsko reformo, predvsem načelo, da se bo za njene spremembe iskalo soglasje socialnih partnerjev. Nekatere določbe so tudi ustavnopravno sporne, menijo.
Predstavniki sindikatov v svetu zavoda se tako ne strinjajo s predvideno kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7500 evrov. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove, opozarjajo. Nasprotujejo tudi avtomatičnemu prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in določbi, da bi delovno razmerje lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. Menijo, da to vodi v prisilno upokojevanje, zaradi česar bo v pokojninsko blagajno vplačanih manj prispevkov. Nasprotujejo pa tudi t. i. dvojnemu statusu, ki bi tistim, ki bi ob soglasju delodajalca nadaljevali delo, omogočil prejemanje polne pokojnine in polne plače.
Nasprotujejo tudi predlogu za znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance s statusom samostojnega podjetnika ali kmeta. Znižali naj bi se s 60 odstotkov povprečne plače v državi na 45 odstotkov minimalne plače, ob čemer bi ob upokojitvi ohranili vse pravice. Tako bi prejemali trikrat večjo pokojnino od tistega, kar so v pokojninsko blagajno plačali, ob tem, da že zdaj vplačujejo 18 odstotkov manj kot zaposleni, so opozorili.
Papež: Če bo zakon sprejet v taki obliki, bo potreben rebalans proračuna
Generalni direktor Zpiza Marijan Papež v izjavi za medije dejal, da je predlog zakona nestrokoven in da tudi ne gre za nujne ukrepe. Za tako pomembne sistemske spremembe bi pričakovali socialni dialog, je dodal. Če bo zakon sprejet takšen, kot je predlagan, bo potreben rebalans proračuna. Za zagotavljanje t. i. dvojnega statusa bodo morali predlagatelji po Papeževih besedah le v letošnjem letu iz proračuna zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov.
Predstavnik sindikatov Aljoša Čeč pa je dejal, da gre za resne posege v sistem, ki lahko nanesejo do 700 milijonov evrov izpada iz pokojninske blagajne letno, kar povečuje odvisnost od proračunskega financiranja in politike. “S tem denarjem bi sicer lahko dvignili pokojnine in prejemke invalidov za več kot osem odstotkov,” je dejal. Ker predstavnikom sindikatov ni bilo omogočeno sodelovanje na današnji seji odbora DZ-ja, pa bodo po Čečevih besedah “očitno morali poslati svoje sporočilo na druge načine”.
Svet zavoda bo tako v skladu s sprejetimi sklepi pripravil analizo posledic predlaganih ukrepov na pokojninsko in invalidsko blagajno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pozivajo, da pripravi analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svoje stališče so posredovali tudi v DZ.
Sindikati: Ustavite vlak, ki pelje v napačno smer
