Posts tagged: Sindikat voznikov avtobusov Slovenije

Sindikalisti zahtevajo, da država ne ostaja pasivna, temveč zagotovi ustrezne razmere in učinkovit nadzor.

Ob začetku šolskega leta se je oglasil Sindikat voznikov avtobusov Slovenije (SVA), ki opominja, da vsak dan več deset tisoč otrok in mladih svojo varnost zaupa avtobusnim voznikom in voznicam. »V Sloveniji ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije D več kot 13 tisoč oseb, a jih le dobrih tri tisoč dejansko opravlja delo voznika avtobusa, kar pomeni, da bi se mnogi lahko vrnili k temu poklicu, če bi bili pogoji dela in plačila za opravljeno delo dostojni,« nakazuje Dušan Vidovič, predsednik SVA.

A tudi samo delo se je od nekdaj precej spremenilo: »Namesto da bi bil voznik avtobusa izključno osredotočen na varno in udobno vožnjo, je postal ‘multipraktik’, ki poleg vožnje opravlja še delo sprevodnika, čistilca in varnostnika, pogosto za osnovno plačo, ki je daleč od zahtevnosti poklica in odgovornosti, ki jo nosi,« pravi Vidovič.

Vozniško dovoljenje kategorije D ima 13.000 oseb, a le tri tisoč jih opravlja delo voznika avtobusa.

Sindikalisti zahtevajo, da država ne ostaja pasivna, temveč zagotovi ustrezne razmere in učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje ter s sistemskimi ukrepi ne le prepreči, ampak tudi zaustavi nadaljnje razvrednotenje tega poklica, kajti: »V SVA opozarjamo, da varnost voznikov in s tem tudi potnikov ni vedno na prvem mestu, saj delodajalci, ki so odgovorni za tehnično brezhibnost vozil, varčujejo pri njihovem vzdrževanju.« SVA pa javnost poziva, naj zahteva »varen, dostopen in zanesljiv javni prevoz za vse potnike«.

slovenskenovice.si

Občine za šolske prevoze plačujejo čedalje več: od 37 milijonov evrov leta 2018 do ocenjenih 82 milijonov v letu 2025, čeprav obseg voženj večinoma ostaja enak. Razlike med občinami so velike; rešitve iščejo z rednimi linijami, letnimi vozovnicami in šolskimi kombiji.

Šolski prevozi osnovnošolcev so v pristojnosti občin, kar zanje pomeni velik finančni in organizacijski zalogaj, zlasti na razpršeno poseljenih podeželskih območjih. Skupni letni znesek, ki ga občine namenijo šolskim prevozom, od leta 2018 strmo narašča: takrat 37 milijonov evrov, leta 2022 že 45,7 milijona, leta 2023 57,1 milijona, leta 2024 pa 64,4 milijona evrov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so občine za ta namen porabile 65,6 milijona evrov, projekcija za celotno leto pa znaša okoli 82 milijonov evrov. Obseg voženj se večinoma ne povečuje; stroški rastejo zaradi dražjih energentov, šibke konkurence na razpisih in posledic koncesij v medkrajevnem prometu.

Po izračunih Sebastiana Toplaka, predavatelja na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter župana občine Podlehnik, pripravljenih na podlagi podatkov Skupnosti občin Slovenije, se strošek šolskih prevozov na prebivalca močno razlikuje: v Solčavi znaša okoli 230 evrov na prebivalca, v Osilnici in Podlehniku po 121 evrov, v Celju približno 0,1 evra, na Bledu in v Bohinju pa okoli 0,2 evra.

Med večjimi mesti Maribor nameni okoli 2,3 evra na prebivalca, Ljubljana pa 14,5 evra. Razlike izhajajo predvsem iz treh dejavnikov: geografije in razpršene poselitve (gorske občine imajo več daljših relacij z malo potniki), razmer na trgu (na številnih razpisih se pojavi le en ponudnik, zato je pogajalskega prostora malo) ter organizacije prevozov (občine, ki del poti preusmerijo na redne linije, učencem zagotovijo letne vozovnice ali del voženj opravijo s šolskimi kombiji, stroške praviloma hitreje znižajo).

Kako poskušajo občine varčevati

Del občin se je na podražitve odzval s preurejanjem sistema. Župan občine Podlehnik je za dve liniji z več učenci izbral Arrivo, preostale prevoze pa prilagodil za manjši kombi (nakup je bil sofinanciran prek razpisa okoljskega ministrstva) in izračunal približno 40-odstotni letni prihranek. Radlje ob Dravi bodo šolske vožnje vključile v nov lokalni potniški sistem Fura Radlje, ki vključuje tudi brezplačen javni prevoz po občini in prevoze na poziv.

3000 voznikov za 190.000 otrok

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije je v javnem pismu poudaril, da se na ceste s prvim septembrom vrača več kot 190.000 osnovnošolcev in 88.000 dijakov, oktobra še 80.000 študentov, medtem ko delo voznika opravlja le okoli 3000 od več kot 13.000 imetnikov vozniškega dovoljenja D. Opozorili so na razvrednotenje poklica: nepredvidljive urnike (znane le dan do dva dni vnaprej), prenizke osnovne plače, »multipraktik« naloge ter varčevanje pri vzdrževanju vozil, kar povečuje varnostna tveganja. Kritični so tudi do uvoza delovne sile brez jezikovne podpore. Zato zahtevajo strožji državni nadzor, redno servisirane avtobuse, dostojne plače, pravico do odklopa in sistemske ukrepe za privabljanje voznikov. »Javni prevoz mora služiti javnemu interesu,« so zapisali.

Na Gorenjskem je po lanski krizi letos mirneje. »Glede na vso kalvarijo, ki smo jo lani doživljali tako z mestnim potniškim prometom kot s šolskimi prevozi, je letos slika veliko boljša,« pravi jeseniški župan Peter Bohinec. S koncesionarjem so dosegli popust, zato bodo s prvim septembrom znova vzpostavljeni vsi sklopi šolskih prevozov, tudi povezava med Hrušico in OŠ Toneta Čufarja; cena je kljub vrnitvi petega sklopa za približno četrtino nižja kot lani. V Kranju bodo šolske vožnje kombinirali z mestnimi in medkrajevnimi linijami.

82 mio. € za šolske prevoze naj bi plačale občine v letu 2025.

37 mio. € naj bi plačale leta 2018.

Radovljica je skupaj z osnovnimi šolami del poti preusmerila na redne linije, več voženj bodo opravili šolski kombiji; posebne linije bosta med letoma 2025–2029 izvajala prevoznika Arriva in Luka PGT. Ocenjeni strošek za šolsko leto 2025/26 znaša 420.000 evrov – lani je znašal 1,23 milijona. V Bohinju so del prevozov prenesli na medkrajevne linije in učencem zagotovili letne vozovnice; pričakovani letni prihranek je približno 200.000 evrov.

Strošek šolskih prevozov na prebivalca se močno razlikuje: v Solčavi znaša okoli 230 evrov na prebivalca, v Osilnici in Podlehniku po 121 evrov, v Celju približno 0,1 evra, na Bledu in v Bohinju pa okoli 0,2 evra.

Drugod stroški še naprej rastejo

V Sevnici so lani za šolske prevoze namenili okoli 1,1 milijona evrov, po novem razpisu pa bo vsako od naslednjih dveh šolskih let stalo 1,425 milijona evrov. Po besedah župana Srečka Ocvirka linije – z eno izjemo – pokriva Nomago; zakon o javnem naročanju in ena sama ponudba pa konkretno zmanjšujeta manevrski prostor občin. V Kostanjevici na Krki je isti prevoznik sprva predlagal 40-odstotni dvig cen, zaradi omejitve v aneksu prejšnje pogodbe pa so se dogovorili za 29-odstotno podražitev, navaja župan Robert Zagorc.

DNEVNIK

Sindikat voznikov avtobusov ob začetku novega šolskega leta poudarja, da je javni cestni potniški promet gospodarska javna služba, ki mora služiti javnemu interesu, ne zgolj dobičku posameznih podjetij. Ob problematiki pomanjkanja voznikov avtobusov javnost poziva, naj zahteva varen, dostopen in zanesljiv javni prevoz za vse.

“Če bomo nemudoma aktivno pristopili k reševanju nastalih težav voznega osebja prav vsi deležniki v javnem cestnem potniškem prometu, to so država, delodajalci, vozniki in potniki, bomo lahko ohranili javni promet, ki povezuje ljudi in skupnosti. Če pa se bo nadaljevala pot, ki koristi kapitalu, bomo izgubili nekaj, česar ne bomo mogli več nadomestiti,” je Sindikat voznikov avtobusov Slovenije zapisal v danes objavljenem javnem pismu.

Spomnili so, da se je danes na ceste vrnilo več kot 190.000 osnovnošolcev, med njimi skoraj 20.000 prvošolcev, ter 88.000 dijakov, ki se jim bo z oktobrom pridružilo še več kot 80.000 študentov. “Vsak dan več 10.000 otrok in mladih svojo varnost zaupa avtobusnim voznikom,” so dodali.

V Sloveniji ima po njihovih navedbah veljavno vozniško dovoljenje kategorije D več kot 13.000 oseb, a jih le dobrih 3000 dejansko opravlja delo voznika avtobusa. “To pomeni, da bi se mnogi lahko vrnili k temu poklicu, če bi bili pogoji dela in plačila za opravljeno delo dostojni,” so poudarili in ocenili, da so ta poklic delodajalci v zadnjih letih na račun lastnega pohlepa in ob podpori države, ki se prepogosto postavlja na stran kapitala, razvrednotili.

V sindikatu problematizirajo to, da varnost voznikov in s tem potnikov ni vedno na prvem mestu. “Delodajalci, ki so odgovorni za tehnično brezhibnost vozil, varčujejo pri njihovem vzdrževanju. Urniki voznikov so nepredvidljivi in pogosto znani le dan ali dva vnaprej, kar onemogoča zasebno življenje, počitek in ustrezno psihofizično pripravljenost,” so našteli. Namesto k ureditvi razmer se raje zatekajo k uvozu tuje delovne sile.

“V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije zahtevamo, da država ne ostaja pasivna, temveč zagotovi ustrezne pogoje in učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje ter s sistemskimi ukrepi ne le prepreči, ampak tudi zaustavi nadaljnje razvrednotenje tega poklica,” so zapisali. Poleg tega zahtevajo dolgoročne sistemske rešitve, da bo ta poklic bolj privlačen za tiste, ki ga želijo opravljati.

megafon.si