Inšpektorat za zdaj naštel deset kršitev pravice do odklopa

Inšpektorat za zdaj naštel deset kršitev pravice do odklopa

Sredi novembra lani je začela veljati zakonska pravica zaposlenih do odklopa. Vsi delodajalci še vedno niso sprejeli ustreznih ukrepov, opozarjajo sindikati. Inšpektorji pa so do zdaj našteli deset kršitev delavske pravice do odklopa.

Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest.

Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo zunaj delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.

Skladno s pravico do odklopa delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom tako ni na razpolago delodajalcu, ta pa mora imeti z namenom konkretizacije te pravice vzpostavljene ustrezne ukrepe, so za STA povzeli na ministrstvu.

Med glavnimi ukrepi so navedli ozaveščanje delavcev in izobraževanje o pomenu pravice do odklopa, usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij, usposabljanje vodij ter ukrepe tehnične narave, na primer vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času, obvestilo v elektronski pošti, da naslovniku ni treba odgovarjati v času odklopa ipd.

Vedno več je poklicev, kjer delajo “petke in svetke”

A sindikati s stanjem na terenu niso zadovoljni. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so za STA pojasnili, da je bila konkretizacija pravice do odklopa korak v pravo smer, a le za delavce, ki opravljajo delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka.

“Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, kjer delajo ‘petke in svetke’ in tukaj se sistem klicanja med prostim časom nadaljuje, oziroma se je še posebej v delovno intenzivnih panogah še okrepil. Delavci so prek službenih aplikacij, ki jih imajo naložene na mobilnih telefonih, na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu,” je stanje opisal predsednik KS 90 Damjan Volf.

V tej sindikalni centrali tudi opozarjajo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki kljub predpisanim globam za odgovorne osebe niso vzpostavili ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa. Pokazalo se je, “da sodijo slovenski delodajalci med svetovne rekorderje po izigravanju delovne zakonodaje, saj ob načrtnem pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju”, je bil oster Volf.

Nenehno komunikacijsko bombardiranje

Ker se organizacije razlikujejo po dejavnostih in naravi delovnega procesa, zakonodaja delodajalcem omogoča prilagodljivost pri uvajanju konkretnih rešitev, so medtem za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za delo. “Ključno je, da so ukrepi učinkoviti in prilagojeni posebnostim dela, obenem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do odklopa,” so dodali.

“Pri tem je zelo pomembno, da so delavci z ukrepi dejansko seznanjeni. Naloga delodajalcev je, da morajo delavce ozaveščati glede nevarnosti nenehne izpostavljenosti komunikacijski in informacijski tehnologiji,” so podčrtali.

Inšpektorji naj bi sicer v prvih mesecih na tem področju delovali predvsem “napotilno” in “svetovalno”. Pri nadzorih preverjajo, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe oz. ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje pravice do odklopa v praksi, doslej pa so zaznali deset kršitev.

Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, lahko, če ne zagotovijo te pravice, kaznujejo z globo v vrednosti od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z od 300 do 2000 evrov globe, delodajalce posameznike pa z globo, vredno od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba. Dokazno breme je po zakonu v primeru spora oz. očitkov delavca na strani delodajalca.

Pravica do odklopa in kakovosten počitek

Na inšpektoratu so ocenili, da je ta pravica ključna za zagotavljanje kakovostnega počitka, varovanje zasebnega življenja ter preprečevanje negativnih vplivov na zdravje zaradi čezmernega dela in stalne dosegljivosti.

V sindikatu KS 90 pa so njeno nujnost argumentirali z veliko rastjo absentizma. Število primerov bolniških dopustov se je po njihovih navedbah med letoma 2015 in 2023 skoraj podvojilo, zraslo je z 859.615 na 1,64 milijona, skok pa naj bi bil tudi posledica stalne dosegljivosti.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med zdravstvenimi posledicami stalne dosegljivosti delavcev, ki jo spremljajo pomanjkanje prostega časa in težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, omenjajo utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavobole, težave z vidom, kostno-mišična obolenja in podobno.

RTV Slovenija

Kako vroče je lahko na delovnem mestu

Kako vroče je lahko na delovnem mestu?

Temperaturo, do katere še morate običajno opravljati svoje delo, določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. V notranjih prostorih je to 28 stopinj, kar velja že dlje časa, za delo na prostem pa od julija letos veljajo nova pravila. Kaj torej morajo ob izredni vročini delodajalci zagotoviti delavcem in kako se držijo novih pravil?

Vročina ni hec. Po podatkih Mednarodne organizacije dela naj bi letno zaradi nje letno na delu umrlo kar 22.000 zaposlenih. Pogostost napak se pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija poveča za šestino, pri temperaturi nad 38 pa kar za tretjino. Najvišja temperatura v notranjih prostorih ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Če se to zgodi, mora delodajalec zagotoviti ukrepe za ohlajanje. V skrajnem primeru tudi prekiniti delo. To določilo velja že več kot 25 let.

Pred dobrim mesecem pa je bil pravilnik posodobljen tudi za delovišča na prostem. Po novem morajo delodajalci delavcem, ki delajo zunaj, na gradbiščih na primer, ob temperaturi nad 30 stopinj Celzija zagotoviti 15-minutne odmore na vsaki dve do tri ure, prav tako zadostne količine tekočine in zaščitno opremo.

Nov pravilnik zahteva zgolj odmore in zagotavljanje zaščitne opreme

Nov pravilnik veseli sindikate. A dejstvo je, da se vročina ne konča pri 30 stopinjah Celzija. To je temperatura, ki v Istri v teh dneh nastopi že zgodaj zjutraj, na grafu kaže sindikalist Damjan Volf, ki pravi, da se mu pavze na dve do tri ure absolutno ne zdijo dovolj. V sindikatu se zato zavzemajo, da bi se omejitve dela stopnjevale skupaj z vročinskimi opozorili ARSO, kar že poznajo v tujini. “Če bi prišli do rdečega alarma, bi bila prekinitev vseh del, ki se opravljajo na prostem,” pojasni Volf.

Naj bo 30 ali 40 stopinj Celzija, prenovljen pravilnik za delavce na prostem trenutno zahteva zgolj odmore in zagotavljanje zaščitne opreme. Pokrivalo, sončna očala, sončna krema in, zakaj pa ne, tudi senčnik.

Večji delodajalci, kjer običajno večjo vlogo igrajo tudi večji sindikati, bolje izvajajo ukrepe za varnejše delo ob vročini, pove Volf. Večje tveganje za kršitve pa obstaja pri manjših, predvsem gradbenih podjetjih.

Ob 14.50 je po podatkih samodejne merilne naprave temperatura v Kopru trenutno neverjetnih 39 stopinj Celzija. Delo na gradbišču je zastalo. Morda tudi zaradi novega pravilnika.

24ur.com

Obdobje dopustov je v polnem teku. Poglejmo, katere kršitve so najpogostejše glede te pravice.

Obdobje dopustov je v polnem teku. Poglejmo, katere kršitve so najpogostejše glede te pravice.

Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev. A še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Katere kršitve so še zaznali sindikalisti?

Kršitve so različne

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, “skriva” tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

“S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta,” je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi “sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies”. Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten “izjemno močan vzorec delodajalcev”, ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, “enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta”.

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

“Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa,” so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Cekin.si

Skupna izjava CGIL Trst in KS 90 Zaradi naraščajoče nestrpnosti do slovenske skupnosti v Italiji

Skupna izjava CGIL Trst in KS 90 Zaradi naraščajoče nestrpnosti do slovenske skupnosti v Italiji

Spoštovani,

v največji in najstarejši sindikalni zvezi v Italiji – CGIL (Confederazione Generale Italiana del Lavoro), ki ima lokalni urad tudi v Trstu, ter v reprezentativni državni sindikalni organizaciji v Sloveniji – KS 90 (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije) s sedežem v Kopru, z globoko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljamo nedavne dogodke, ki kažejo na naraščajočo nestrpnost do slovenske skupnosti v Italiji. Zadnji incident, ko so neznanci na vhod slovenskega Generalnega konzulata v Trstu znova nalepili ročno napisan plakat z žaljivim napisom, je že tretji v nizu sovražnih dejanj, usmerjenih proti Slovencem v Italiji. Takšna dejanja ne moremo več obravnavati kot osamljene izgrede, temveč kot zaskrbljujoč vzorec sovražnosti, ki zahteva odločen odziv oblasti in širše družbe.

Izražamo globoko razočaranje nad porastom sovražnega govora, rasizma in ksenofobije, ki se ne pojavljajo zgolj v Italiji, temveč tudi drugod po Evropi. Napadi na manjšine, migrante in druge ranljive skupine razkrivajo nevaren premik v družbenem ozračju, ki ogroža temeljne vrednote demokracije, človekovih pravic in kulturne raznolikosti.

Tovrstna dejanja nas opominjajo na temna poglavja evropske zgodovine, ki v sodobni družbi nimajo mesta. V luči zgodovinskega spomina in skupne evropske prihodnosti pozivamo vse pristojne, da takšna strahopetna dejanja odločno obsodijo, jih temeljito preiščejo, storilce ustrezno sankcionirajo ter okrepijo ukrepe za zaščito manjšin.

V obeh organizacijah se skozi Medregijski sindikalni svet vsakodnevno trudimo graditi mostove sodelovanja, spoštovanja in mirnega sobivanja med prebivalci obeh narodov. Zato odločno obsojamo vsakršno obliko sovraštva in izražamo polno podporo Generalnemu konzulatu Republike Slovenije v Trstu, kot tudi vsem posameznikom in ustanovam, ki se zavzeto trudijo za ohranitev slovenske prisotnosti, kulture in jezika v Italiji.

V teh trenutkih je še posebej pomembno, da kot skupnost stopimo skupaj, odločno zavrnemo sovraštvo ter nadaljujemo z delom za odprto, strpno in pravično družbo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva in kulturne raznolikosti.

Koper, Trst, 8. avgust 2025

Massimo Marega, Generalni sekretar CGIL Trieste
Damjan Volf, Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

Vozniki Namesto izboljšanja razmer iščejo bližnjice z zaposlovanjem tujcev

Vozniki: Namesto izboljšanja razmer iščejo bližnjice z zaposlovanjem tujcev

Razmere za delo voznikov avtobusov so izjemno slabe, opozarjajo v sindikatu voznikov avtobusov in KS 90. Na novinarski konferenci so izpostavili, da delodajalci namesto izboljšanja razmer iščejo “bližnjice” z zaposlovanjem tuje delovne sile, kar bo stanje na dolgi rok še poslabšalo. Ocenjujejo, da je voznikov v Sloveniji dovolj, a jih ne preseneča, da dela ne želijo več opravljati. Omenili so še nevzdržne bivalne razmere 11 delavcev s Filipinov.

Sindikat voznikov avtobusov in Konfederacija sindikatov 90 (KS 90) sta po medijskem poročanju o slabih bivalnih razmerah 11 tujih delavcev s Filipinov, ki naj bi pri nas opravljali delo voznikov avtobusov, danes sklicala novinarsko konferenco. Organizaciji sta opozorili na ranljiv položaj tujih delavcev, slabe pogoje dela ter nizko plačo voznikov avtobusov.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je uvodoma povedal, da imamo v Sloveniji rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, “ko bi morali imeti delavci sladke skrbi”, po drugi strani pa se še vedno prevečkrat pokaže, da sistem temelji na izkoriščanju delovne sile. Meni, da je to opazno tudi v javnem potniškem cestnem prometu, kjer že dlje časa primanjkuje kadra.

Volf je povedal, da ga manko delovne sile ne preseneča, saj so pogoji za delo zelo slabi. Prevozniki tako delovno silo iščejo tudi v tujini. Ob tem je opozoril, da so tuji delavci in ekonomski migranti, kar zadeva upoštevanje delavskih pravic, še posebej ranljivi. V KS 90 ocenjujejo, da približno 90 odstotkov tujih delavcev v Sloveniji prejema minimalno plačo. “To pomeni, da prihajajo v poklice, ki so veliko bolj izpostavljeni kršitvam delovnopravne zakonodaje, ki se opravljajo vse dni v letu, in kjer je tveganje za zdravje in varnost večje,” je dodal.

Spomnil je, da so se delodajalci v preteklosti pri nezadostni višini plač voznikov velikokrat izgovarjali, da nimajo stalnega vira financiranja, kar se je s podelitvijo in uveljavitvijo koncesij leta 2024 spremenilo. “Zdaj ko imajo to varnost, se dejansko spoprijemamo s tem, da so namesto obljubljenega povišanja osnovnih plač voznega osebja ubrali bližnjico z uvozom tuje delovne sile,” je dejal.

Slabe bivalne razmere voznikov s Filipinov

Sindikata sta zadovoljna, da prevozniki s tujimi delavci sklepajo neposredne pogodbe o zaposlitvi, ju pa skrbijo agencije, prek katerih zaposlenim poiščejo bivalne prostore. Ob tem je Volf omenil bivalne razmere 11 filipinskih delavcev, ki jih je včeraj razkrila Televizija Slovenija.

Po informacijah Televizije Slovenija v stanovanju živi 11 Filipincev, ki so v Slovenijo prišli legalno, na podlagi delovnega dovoljenja. Preizkusno obdobje opravljajo pri podjetju Arriva kot vozniki avtobusov, za njihovo nastanitev pa naj bi po informacijah televizije skrbela kadrovska agencija Workforce, ki ji plačujejo 200 evrov na mesec za namestitev v vlažni hiši skoraj brez ogrevanja. Mesečna najemnina za hišo tako znaša 2.200 evrov.

Iz agencije Workforce so za televizijo sporočili, da imajo delavci dostojne pogoje za življenje in delo, pred kamero pa niso želeli stopiti. V podjetju Arriva pa so zapisali, da si prizadevajo za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev za vse zaposlene, ki so prišli iz tujine. “Pričakujemo, da Workforce zagotavlja primerne bivalne pogoje, zato bomo od njih zahtevali pojasnila in ustrezne ukrepe,” so dodali.

Hiša, ki stoji na Primskovem v Kranju, je po podatkih portala e-prostor stara skoraj 90 let, v tem času pa ni imela prenovljene fasade ali strehe. Po podatkih zemljiške knjige je lastnik hiše fizična oseba.

Kot je na današnji novinarski konferenci še izpostavil Volf, se dobički gospodarskih družb v zadnjih letih izrazito povečujejo, kar bi po njegovih besedah moralo pomeniti, da imajo delavci v Sloveniji pravico do dostojnega plačila ter pravico, da delo opravljajo v varnih in zdravih delovnih razmerah.

“V Slovenijo pripeljani z lažnimi obljubami”

“Ekonomski migrant, ki mu agencija ali delodajalec priskrbi prebivališče, mora dobiti prostor, vreden človeka,” je v zvezi s tem povedal Volf in dodal: “Na račun bivanja tujih delavcev v teh zelo dvomljivih bivalnih pogojih najemodajalci dobivajo velikanske zneske, ki jih na trgu sicer ne bi dobili.”

Volf je poudaril, da od državnih institucij pričakuje ukrepanje. “Zahtevamo, da pristojne institucije preverijo bivalne pogoje v tej hiši, ki ni primerna niti za bivanje hišnih ljubljenčkov, kaj šele ljudi, ki naj bi opravljali delo voznikov avtobusov,” je povedal na novinarski konferenci. Dodal je, da je delo avtobusnih voznikov zahtevno, saj delavniki trajajo od 10 do 12 ur, na cesti pa je treba biti zbran. “Poklic je izjemno zahteven,” je pristavil.

“Ne morem se znebiti občutka, da so Filipince v Slovenijo pripeljali z lažnimi obljubami, da tukaj delo opravljajo za izjemno nizko plačilo in živijo v pogojih, ki sodijo v preteklo stoletje. Prav tako se ne morem znebiti občutka, da je uvoz tuje delovne sile v javni cestni potniški promet postal bližnjica delodajalcev za večje dobičke,” je povedal.

Po Volfovem mnenju je pri uvozu tuje delovne sile ključno, da se jim zagotovijo enaki pogoji za delo, saj bo v nasprotnem kakovost javnega prevoza v Sloveniji nazadovala.

Avtor: Urška Železnik