Zaposlovanje tujcev: spor zaradi sankcij, agencijskega dela in pravic delavcev

Sindikati opozarjajo na slabšanje zaščite tujih delavcev, delodajalci zahtevajo odpravo nekaterih omejitev in administrativnih ovir. 
Strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta je končal pogajanja o predlogu novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Soglasje ni bilo doseženo. V petek bodo o predlogu govorili na Ekonomsko-socialnem svetu.

Sporni 42. člen: kdo lahko zaposli tujega delavca?

Glede na predlog ministrstva prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri večini prekrškov ne bi več nastopila že po prvi pravnomočni globi, temveč šele, če bi bili v obdobju dveh let pravnomočno izrečeni dve globi za prekrške. Trajanje prepovedi bi se določilo glede na vrsto zadnje pravnomočno ugotovljene kršitve, medtem ko bi se za nezakonito zaposlovanje državljana tretje države in druge najtežje kršitve ohranile strožje prepovedi.

V GZS-ju sicer ne nasprotujejo sankcioniranju kršitev, vendar menijo, da mora biti ukrep sorazmeren. Člen bi črtali, “kajti ni direktne korelacije med prekrški, ki so lahko zelo blagi, in pa med kaznijo, ki zna imeti zelo velike posledice za organizacijo”, pojasni glavni izvršni direktor GZS-ja za socialni dialog Mitja Gorenšček. Prepoved zaposlovanja tujcev lahko doleti delodajalca tudi zaradi kršitev, ki niso neposredno povezane z zaposlovanjem ali delom tujih delavcev, opozorijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Po njihovih podatkih je na seznamu Zavoda za zaposlovanje trenutno 1744 delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev.

V praksi se je prepoved zaposlovanja tujcev izkazala za enega najučinkovitejših ukrepov za zaščito delavcev, pa sporočajo iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Deluje namreč ne le kot sankcija, temveč tudi kot odvračilni ukrep, ki lahko spodbudi delodajalca k poravnavi z delavcem še pred sodnim postopkom. Poleg tega analiza Inšpektorata za delo kaže, da so sankcije izrečene predvsem za najhujše kršitve, zlasti delo in zaposlovanje na črno. “In tukaj ne vidimo prepričljivega razloga, zakaj bi se mileje obravnavali kršitelji na tem področju,” meni izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenija Matija Drmota.

Rahljanje pogojev glede agencijskega dela

Glede agencijskega dela je do zdaj veljalo, da k nam tujce lahko napotujejo le tuje agencije, po novem bi tovrstno delo lahko posredovale tudi domače agencije. A pod določenimi pogoji: poslovati bi morale že najmanj dve leti; imeti bi morale najmanj 10 zaposlenih, med njimi vsaj 20 odstotkov slovenskih državljanov.

V GZS-ju menijo, da je področje agencijskega dela že zdaj dovolj regulirano in da gospodarstvo ne potrebuje novih omejitev. Zato dodatnih omejitev pri agencijah ne podpira. Po mnenju sindikatov predlagane varovalke niso zadostne. Kot pravi predsednik KS90 Damjan Volf, bi se delodajalci lahko izognili neposredni odgovornosti glede spoštovanja delovnopravne zakonodaje, saj bi namesto zaposlovanja delavcev najemali storitve agencij. To po njegovi oceni povečuje tveganje za zlorabe, zlasti ker so tuji delavci že sicer šibkejša stran v delovnem razmerju. “Če delodajalec potrebuje delavca, naj ga zaposli v redno delovno razmerje,” poudarja Volf.

“Več kot 90 odstotkov vsega kadra, ki danes pride v Slovenijo iz tujine, se zaposli neposredno pri delodajalcih. Zato pričakujemo, da bo možnost zaposlovanja prek agencij pomenila korak k bolj reguliranim oblikam, ne pričakujemo pa večje rasti agencijskega zaposlovanja,” pa Tilen Prah, izvršni direktor zaposlitvene agencije Kariera. Ob tem opozori, da se je zunaj reguliranih agencij razvilo tudi posredovanje prek podjetij, ki nimajo ustreznih dovoljenj oziroma niso vključena v Združenje zaposlitvenih agencij. Meni, da bi morala država bolje urediti druge poti zaposlovanja in posredovanja tujih delavcev, saj prav tam še vedno vidi največ možnosti za nepravilnosti in zlorabe.

Druga odprta vprašanja: kvote, jezik pogodbe, vezanost na delodajalca

V KS 90 se ne strinjajo z določbo, po kateri bi bil tuji delavec prvih šest mesecev zaposlitve v Sloveniji vezan na prvega delodajalca. Volf meni, da bi moral imeti delavec možnost poiskati delodajalca, ki spoštuje njegove pravice, zagotavlja varne delovne razmere in ustrezno plačilo.

“Ne razumemo logike, da je vsak delavec, ki pride iz tujine, za delodajalca strošek in da mu mora biti ta strošek vsaj v prvih šestih mesecih povrnjen. Zelo jasno zagovarjamo stališče, da morata imeti tako tuja kot domača delovna sila enake pogoje pri delovnem razmerju in osnovnih človekovih pravicah,” poudarja Volf.

Delodajalci nasprotujejo tudi možnosti, da bi vlada določala letne kvote za zaposlovanje tujcev, soglasja za njihovo zaposlovanje in dovoljenja za sezonsko delo. V času velikega pomanjkanja delovne sile takšne administrativne omejitve po njihovem mnenju niso ustrezne. “Morebitne omejitve morajo temeljiti na dejanskih potrebah gospodarstva in ne smejo dodatno zaostrovati kadrovskega primanjkljaja,” dodaja Gorenšček iz GZS-ja.

Predlog novele določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi zapisana v slovenskem jeziku in jeziku, ki je tujcu razumljiv. Delodajalci pričakujejo, da bo ta definicija, “ki je tujcu razumljiv”, bolj konkretno pojasnjena. Strinjamo se, da je poleg slovenščine lahko pogodba tudi v drugem jeziku, ne pa v katerem koli jeziku, dodaja sogovornik iz GZS-ja.

So pa socialni partnerji zadovoljni z načinom pristopa do poseganja v vsebine zakona. V tem primeru so namreč potekala pogajanja – medtem ko pri zakonu o tujcih, ki je v pristojnosti MNZ-ja, pogajanj ni bilo, še dodajajo.