Reprezentativne sindikalne centrale o načrtovanih rezih v proračun
Vlada ljudem ob predlogu proračunskih dokumentov ni pojasnila, kaj jim bo vzela, katere pravice bo krčila, da bi se lahko na to pripravili in da bi se lahko ustrezno odzvali. Vse to nas spominja na ZUJF, je dejala sindikalistka Martina Vuk (KSJS).
Predstavniki sindikalnih central so pred obravnavo proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028 opozorili, da predlog predvideva občutno zmanjševanje sredstev za socialne transferje, družine in javni sektor. Ob tem so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi morebitnih dodatnih finančnih posledic interventnega zakona.
Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk (KSJS) je poudarila, da se sredstva za družine in posameznike po predlogu za leto 2027 znižujejo za 15 odstotkov. To po njenih besedah pomeni posege v otroške dodatke, porodniška nadomestila, štipendije in druge prejemke.
“Ljudem ni bilo pojasnjeno, katere pravice bodo krčene, da bi se lahko na to pripravili. Vse to nas spominja na izkušnjo ZUJF-a iz leta 2012,” je opozorila in dodala, da se sredstva zmanjšujejo tudi za plače v javnem sektorju, medtem ko se povečuje proračunska postavka za obrambo.
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Matija Dermota je poudaril, da vlada načrtuje skoraj triodstotni primanjkljaj že brez upoštevanja učinkov intervencijskega zakona.
“Proračun za leto 2027 predvideva 140 milijonov evrov manj za otroške dodatke in porodniška nadomestila ter 20 milijonov evrov manj za štipendije. Fiskalni svet pa opozarja, da bi bil lahko primanjkljaj že zdaj podcenjen,” je dejal. Po njegovem mnenju bodo brez zavrnitve intervencijskega zakona sledili novi rezi v socialne transferje.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je opozoril na naraščajočo družbeno neenakost. Dejal je, da v Sloveniji rastejo tako bruto domači proizvod kot premoženje najbogatejših, hkrati pa se povečuje tudi število ljudi pod pragom revščine.
“Pred nami je nov ZUJF. Jemlje se najšibkejšim, daje pa najbogatejšim, ki imajo že zdaj več kot dovolj,” je bil kritičen. Ob tem je poudaril, da sindikati ne nasprotujejo gospodarskemu razvoju, ampak zahtevajo javne finance, ki bodo v ospredje postavljale socialno varnost in kakovost življenja ljudi.
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je ocenil, da predlog proračuna za leto 2027 kljub drugačnim zagotovilom že nakazuje prihodnje varčevalne ukrepe. Po njegovih besedah tako proračun kot intervencijski zakon temeljita na ustvarjanju vtisa, da se nikomur nič ne odvzema, čeprav številke kažejo nasprotno.
Poskus ustvarjanja iluzije, da se ne bo nikomur nič jemalo, se razblini takoj, ko pogledamo številke v proračunu, v katerem se znižujejo sredstva za plače, sredstva za otroške dodatke, štipendije, invalide, ko se znižujejo sredstva za delovanje javnih zavodov in sredstva za plače, je dejal in dodal, da ne nazadnje niti proračun niti intervencijski zakon ne temeljita na nekem širšem družbenem konsenzu glede tega, kam kot država želimo iti in v katero smer se želimo razvijati.
Počivavšek je opozoril tudi na pomanjkanje preglednosti glede tega, katere pravice bodo zmanjšane in kakšne bodo posledice za državljane ter kakovost javnih storitev.
Ob tem je poudaril, da se vlada očitno odloča med vlaganjem v socialno varnost in vlaganjem v obrambo. “Vlada je v dilemi med maslom in topovi očitno izbrala topove,” je dejal in opozoril, da proračun predvideva bistveno višje obrambne izdatke, medtem ko se sredstva za številna druga področja zmanjšujejo.
Po njegovih besedah obstaja resno tveganje, da bo dejanski proračunski primanjkljaj višji od predvidenega, kar bi lahko povzročilo dodatne varčevalne ukrepe, višje stroške zadolževanja in slabši položaj gospodinjstev. Ob tem je opozoril, da te ocene sploh še ne vključujejo finančnih posledic interventnega zakona. “Zato nas lahko vse zelo skrbi, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih,” je še poudaril.
Sindikati: Pred nami je nov ZUJF
with
no comment

