V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije po zaključku današnje javne obravnave Predloga Zakona o Nacionalnem demografskem skladu pričakujemo, da se bodo začela resnična, vsebinska in enakopravna pogajanja, ne pa predstava z že vnaprej napisanim zaključkom.
Prva seja Pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo Predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu bo v torek, 25. avgusta 2026, ob 9. uri. Predstavniki delavstva na tej seji ne bomo pristali na vlogo statistov, ki naj bi s svojo navzočnostjo zgolj ustvarjali videz socialnega dialoga in legitimnosti odločitev, sprejetih nekje drugje.
Socialni dialog namreč po našem trdnem prepričanju ni postopek, v katerem predstavniki delavstva prejmemo že dokončano besedilo, povemo svoje pripombe, politika pa nato brez vsebinskih sprememb nadaljuje po vnaprej začrtani poti. Socialni dialog pomeni pravočasno posredovanje gradiv, dovolj časa za njihovo preučitev, odprto in argumentirano razpravo ter predvsem dejansko možnost, da predstavniki delavstva in upokojencev vplivamo na končno besedilo zakona. Pred nami ni zgolj tehnična reorganizacija upravljanja državnega premoženja, ampak odločamo o premoženju, ki so ga s svojim delom, odrekanjem in prispevki ustvarjale generacije delavk in delavcev. To ni premoženje vsakokratne Vlade, posamezne politične stranke, uprave sklada ali ozke skupine kapitalskih interesov. To je naše skupno premoženje.
Uradni predlog predvideva prenos naložb Republike Slovenije, Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za svetovanje in upravljanje ter naložb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na novi sklad. Sklad naj bi lahko pridobival naložbe, sklepal pravne posle, razpolagal z naložbami in jih tudi prodajal, donosi premoženja pa naj bi bili namenjeni sofinanciranju pokojninske blagajne, skrbi za starejše in ukrepom družinske politike.
Prav zaradi izjemne koncentracije premoženja in upravljavske moči v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije odločno opozarjamo, da Nacionalni demografski sklad ne sme postati podaljšana roka dnevne politike in kapitala. Ne sme postati politični plen, kadrovski poligon ali investicijski peskovnik posameznih gospodarskih interesov.
Še posebej odločno nasprotujemo modelu, po katerem bi z državno srebrnino neposredno in sproti polnili luknjo v pokojninski blagajni. Državno premoženje je mogoče prodati samo enkrat. Ko ga prodamo, ga prihodnje generacije nimajo več, pokojninske obveznosti pa ostanejo vsak mesec, vsako leto in za vsako naslednjo generacijo upokojencev. Zato Nacionalni demografski sklad ne sme postati nadomestilo za pošteno, pravično in dolgoročno financiranje javnega pokojninskega sistema. Ne moremo najprej dopuščati nezadostnega in nepravično razporejenega financiranja pokojninske blagajne, nato pa tako ustvarjeno vrzel pokrivati s prodajo skupnega državnega premoženja.
Resnici moramo končno jasno in brezkompromisno pogledati v oči. Delavec za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz svoje bruto plače plačuje prispevek po stopnji 15,50 odstotka, delodajalec pa po stopnji 8,85 odstotka. Delavec torej iz svojega zaslužka prispeva bistveno višji delež kot njegov delodajalec. Takšna porazdelitev prispevnega bremena ni naravna danost, ampak rezultat političnih odločitev, ki traja že 30 let in ki jo že leta pokrivamo slovenski davkoplačevalci tudi s transferji iz državnega proračuna.
Ob tem pa približno 80 odstotkov samozaposlenih oziroma samostojnih podjetnikov prispevke plačuje od najnižje zavarovalne osnove. Prispevna osnova samozaposlenih se sicer določa glede na doseženi dobiček, vendar javno predstavljeni podatki kažejo, da velika večina ostaja na najnižji osnovi. Nižji prispevki danes ne pomenijo samo nižjih prihodkov pokojninske blagajne, ampak tudi nižje pokojnine jutri in večji pritisk, da razliko ponovno pokrijejo zaposleni oziroma državni proračun. Zato ne moremo pristati na model, v katerem zaposleni prispevke plačujejo od celotne bruto plače, delodajalska prispevna stopnja ostaja občutno nižja, velika večina samozaposlenih in obrtnikov pa prispevke plačuje od najnižje osnove, nato pa se kot rešitev za nezadostno financiranje pokojninskega sistema ponuja prodaja državnega premoženja. Takšno nevarnost pa bi še dodatno povečala interventna zakonodaja, če bi že stopila v veljavo. Predlagani ukrepi posegajo v sisteme socialne varnosti, znižujejo prihodke iz davkov in socialnih prispevkov ter ne zagotavljajo jasnih in dolgoročno vzdržnih nadomestnih virov. Tudi Vlada je ocenila, da bi lahko predlagani ukrepi javnofinančne prihodke zmanjšali za okoli milijardo evrov letno oziroma približno 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda.
Če bi se prihodki pokojninske blagajne znižali, bi se njena vrzel še povečala. Nato bi lahko ista politika, ki je najprej zmanjšala stabilne prihodke sistema, nastalo finančno stisko uporabila kot dokaz, da druge rešitve razen prodaje državnega premoženja ni več.
To je po našem mnenju izjemno nevaren in lahko že vnaprej predvidljiv scenarij. Najprej se pokojninski blagajni odvzame prihodke. Nato se ustvari ali poglobi primanjkljaj. Na koncu pa se ljudem razloži, da moramo zaradi reševanja pokojnin prodati tisto, kar so s svojim delom ustvarile pretekle generacije. Zelo hitro bi se lahko znašli pred pritiski za prodajo ali zmanjševanje državnih deležev v Luki Koper, DARS, GEN energiji, Holdingu Slovenske elektrarne, Slovenskih železnicah, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, NLB, Krki, Petrolu, Pošti Slovenije, elektrodistribucijskih podjetjih, Istrabenz Turizmu ter Savi in njenem turističnem portfelju. Vse te družbe oziroma državni deleži so del sedanjega portfelja Republike Slovenije in SDH. To niso samo številke v bilancah. Luka Koper je strateško slovensko pristanišče. DARS upravlja avtocestno infrastrukturo. GEN energija in HSE predstavljata jedro slovenske energetike. Slovenske železnice in Pošta Slovenije opravljajo pomembne javne in infrastrukturne naloge. Telekom Slovenije predstavlja ključno komunikacijsko infrastrukturo. Zavarovalnica Triglav, NLB, Krka in Petrol so pomembne finančne, farmacevtske in energetske naložbe, državni turistični portfelj pa predstavlja pomemben del slovenskega prostora, naravnih virov in turistične infrastrukture.To je državna srebrnina. Je gospodarska, razvojna, infrastrukturna in varnostna hrbtenica države. Ni bankomat, iz katerega bi vsakokratna politika jemala denar za pokrivanje posledic lastnih odločitev. Tudi zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije ne bomo pristali na to, da bi država najprej omogočila dodatno zniževanje prispevkov, nato pa pod krinko reševanja pokojninskega sistema bila prisiljena razprodajati Luko Koper, DARS, energetska podjetja, Telekom Slovenije, državni turistični portfelj ali druge strateške naložbe. Mnenja smo, da se mora pokojninska blagajna prvenstveno polniti iz pošteno obračunanih in dejansko plačanih prispevkov. Potrebujemo pravičnejšo porazdelitev prispevnega bremena med delavci in delodajalci, višjo odgovornost kapitala ter ustreznejšo povezavo med dejanskimi prihodki samozaposlenih in njihovimi zavarovalnimi osnovami. Potrebujemo tudi učinkovit nadzor nad plačevanjem prispevkov, preprečevanje prikritih delovnih razmerij, omejevanje prekarnega dela ter gospodarsko politiko, ki bo temeljila na kakovostnih delovnih mestih in dostojnih plačah. Višje plače pomenijo višje prispevke in stabilnejši pokojninski sistem. Razvrednotenje dela, nizke plače in umetno zniževanje prispevkov pa pomenijo vedno večjo luknjo v socialnih blagajnah.
Nacionalni demografski sklad mora premoženje ohranjati, odgovorno upravljati in dolgoročno plemenititi. Jasno mora biti zakonsko določeno, kaj predstavlja nedotakljivo glavnico sklada, v kakšnem obsegu se lahko uporabljajo donosi ter pod katerimi pogoji je sploh mogoče razpolagati s posamezno naložbo. Strateško državno premoženje mora biti dodatno zaščiteno pred prodajo. Predstavniki delavstva in upokojencev moramo imeti v organih upravljanja in nadzora sklada dejanski vpliv. Naša navzočnost ne sme biti simbolična, naši glasovi pa ne smejo biti že vnaprej preglasovani s politično in kapitalsko večino. Sklad mora postati tudi prostor odgovornega državnega lastništva, v katerem bo veljalo jasno in nedvoumno načelo ničelne tolerance do kršitev delovnopravne zakonodaje. Podjetja, v katerih bo sklad uresničeval lastniške in upravljavske pravice, morajo spoštovati kolektivne pogodbe, sindikalno organiziranje, socialni dialog ter predpise o varnosti in zdravju pri delu. Podjetje, ki ustvarja visoke dobičke z kršenjem pravic zaposlenih, onemogočanjem sindikalnega delovanja, socialnim dampingom ali ogrožanjem zdravja delavcev, ni uspešno podjetje. Njegovi navidezno dobri poslovni rezultati temeljijo na tem, da se dejanski stroški poslovanja prenašajo na delavce, njihove družine ter javno zdravstveno, socialno in pokojninsko blagajno.
Moralno in družbeno sprevrženo bi bilo, da bi pokojninsko varnost prihodnjih generacij gradili z donosi podjetij, ki svoje dobičke ustvarjajo na plečih izkoriščanega, razvrednotenega in prestrašenega delavstva. Dobiček, ustvarjen s kršenjem pravic ljudi, ne more biti temelj njihove dostojne in varne starosti. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato zahtevamo dejanski vpliv socialnih partnerjev na končno besedilo zakona, učinkovito zastopanost delavcev in upokojencev v organih sklada, popolno preglednost vseh naložb in prodaj, jasno ločitev med glavnico in donosi, zakonsko zaščito strateškega državnega premoženja ter zavezujočo ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje v vseh družbah, ki jih bo sklad upravljal.
Koper, 5. avgust 2026
Damjan Volf,
predsednik