Skupna javna izjava reprezentativnih sindikalnih central ob referendumih 11. oktobra 2026
V nedeljo, 11. oktobra 2026, bomo državljanke in državljani odločali na enem zakonodajnem in treh posvetovalnih referendumih.
Spodaj navedene reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko socialnega sveta (ESS), pozivamo vse volivke in volivce, da se referendumov udeležijo, se seznanijo z vsebino referendumskih vprašanj in izkoristijo svojo pravico do demokratičnega odločanja. Navsezadnje je referendum, zlasti zakonodajni, najvišja oblika soodločanja državljank in državljanov, ki neposredno zavezuje vsakokratno Vlado in Državni zbor RS.
Ob pozivu k udeležbi na referendumih pa želimo tudi jasno povedati svoje stališče. Rešitvam, o katerih bomo odločali v nedeljo, 11. 10. 2026, nasprotujemo.
Nasprotovanje ni posledica političnega opredeljevanja, temveč nasprotujemo zato, ker predlagane rešitve presojamo skozi vrednote, na katerih temelji sindikalno delovanje in ki imajo svoje mesto tudi v Ustavi Republike Slovenije. Gre za vrednote kot so: dostojanstvo človeka in dela, socialna država, solidarnost, enakost, vključevanje, svoboda izražanja in demokratični nadzor.
Prepričani smo, da mora parlamentarni nadzor biti učinkovit, vendar pa mora imeti tudi jasne varovalke.
Parlamentarna preiskava je pomemben instrument demokratičnega nadzora. Tudi Ustavno sodišče je nedavno poudarilo, da je njena učinkovitost ustavna vrednota. Hkrati pa je poudarilo, da mora biti ureditev takšna, da zagotavlja pravna sredstva za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot. Če teh sredstev ni, smo zelo blizu preiskovanju posameznikov ali organizacij (tudi sindikalistk in sindikalistov ter sindikatov), ki bo lahko namenjeno zgolj diskreditaciji.
Za sindikate je pomembno oboje: učinkovit nadzor oblasti in učinkovito varstvo tistih, ki jih oblast s svojimi postopki lahko prizadene. Eno ne sme izključevati drugega.
Ustava zagotavlja pravico do socialne varnosti in Slovenijo opredeljuje kot socialno državo. Denarna socialna pomoč je zadnja varnostna mreža za ljudi, ki so se znašli v socialni stiski in socialna pomoč ni plačilo za delo.
Delo mora biti plačano. Socialna pomoč pa mora ostati socialna pravica. Slovenska zakonodaja pozna intitut javnih del, ki je ustrezno urejen in zagotavlja tudi plačilo za opravljeno delo. Pomembno je poudariti, da je skrajno neprimerno prejemnike denarne socialne označevati za “lenuhe”, “delomrzneže”, kot se jih velikokrat prikazuje. Morebitne zlorabe naj se ugotovi v ustreznem postopku, ne pa da se stigmatizira vse prejemnice in prejemnike denarne socialne pomoči.
Sindikalno gibanje delavk in delavcev ne deli glede na njihovo državljanstvo ali državo rojstva. Temelji na povezovanju ljudi, ki živijo od svojega dela. Zato zagovarjamo vključevanje ljudi, ki so trajno del lokalne skupnosti, tudi v odločanje o vprašanjih te skupnosti. Podpisniki smo prepričani, da ljudi, ki z nami živijo in delajo, ne smemo deliti po poreklu ali jim odvzemati možnosti vplivanja na delovanje okolja v katerem bivajo in ustvarjajo. Navsezadnje tudi tuji lastniki podjetij soodločajo v podjetjih, kjer se njihovo lastništvo prepleta s slovenskim kapitalom.
Ustava zagotavlja svobodo izražanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Te pravice imajo dejansko težo le v okolju, v katerem lahko novinarstvo svoje delo opravlja neodvisno. RTV Slovenija ni zgolj javni medijski servis, je tudi kulturna institucija z lastno produkcijo in še marsikaj drugega. Njeno delovanje mora biti pregledno, odgovorno in gospodarno. Hkrati pa mora imeti zagotovljen avtonomen vir financiranja, ki mu omogoča stabilnost in čim večjo neodvisnost od vsakokratne politične oblasti.
Prepričani smo, da je neodvisno novinarstvo pomemben del demokratičnega nadzora. Opozarja na nepravilnosti, odpira prostor različnim družbenim glasovom ter omogoča javno razpravo tudi o socialnih in delavskih vprašanjih. Neodvisni javni mediji, potrebujejo stabilne in neodvisne temelje za svoje delovanje in način njihovega financiranja je vsekakor eden od teh temeljev.
Podpisane sindikalne centrale zato vse naše članice in člane pozivamo, da se referendumov udeležijo.
Solidarnost, dostojno delo, socialna varnost in demokracija niso samoumevni. So vrednote, ki jih je treba vedno znova zagovarjati in braniti.
Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, predsednik Andrej Zorko
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, predsednik Jakob Počivavšek
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, predsednik Branimir Štrukelj
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, predsednik Damjan Volf
KNSS-Neodvisnost, predsednica Evelin Tožbar